Spoznajmo šolsko prehrano

Zakaj je urejena prehrana v vrtcih in šolah potrebna?

Ko govorimo o prehrani otrok v vrtcih in šolah, se starši lahko vprašamo, zakaj je potrebno posvečati toliko pozornosti načrtovanju obrokov in prehranskim priporočilom…? Odgovor je znanstveno utemeljen: »prehrana ključno prispeva k otrokovi rasti, razvoju, odpornosti, dolgoročnemu zdravju, trenutnemu počutju ter zmožnostim za optimalno vsakodnevno delovanje tako v šoli kot doma«.

Prehrana v vrtcih in šolah ni prepuščena naključju. Obroki so načrtovani glede na starost otrok, njihove specifične prehranske potrebe ter načela varne in fiziološka načela uravnotežene prehrane. Pri tem imajo krovno vlogo Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki temeljijo na sodobnih znanstvenih spoznanjih in izkušnjah strokovnjakov s področja prehrane, javnega zdravja, pediatrije, dietetike in vzgoje. Smernice so za zavode zavezujoče in predstavljajo del vzgojno-izobraževanega procesa. Kakovostna in uravnotežena prehrana tako ni stvar poljubne odločitve posameznega zavoda, temveč del prehranske vzgoje in sistemsko urejene skrbi za zdravo prehrano otrok in mladostnikov.

Priporočila predstavljajo »skupne strokovne usmeritve«, ki pomagajo zagotavljati primerljivo kakovost prehrane za vse otroke. To je pomembno, ker otroci prihajajo iz zelo različnih družinskih okolij. Nekateri doma redno uživajo raznoliko prehrano z veliko zelenjave, sadja, polnovrednih živil in drugih priporočenih živil, drugi imajo za to manj možnosti. Kakovostna prehrana v vrtcu in šoli tako prispeva k zmanjševanju prehranskih in socialnih razlik, saj nudi vsakemu otroku enake možnosti do varnega in hranljivega obroka.

Zagotovljena prehrana v vrtcu in šoli je hkrati pomembna tudi z vidika družinske dinamike, saj starše razbremeni vsakodnevne skrbi za pripravo obrokov v času, ko so otroci v vrtcu oziroma šoli.

Več kot le obrok

S prehrano do učinkovitejšega učenja

Ko otrok zjutraj odhaja v vrtec ali šolo, se starši pogosto ukvarjamo predvsem s tem, ali je pravočasno vstal, si umil zobe in vzel šolsko torbo. Pri tem lahko hitro pozabimo na nekaj zelo pomembnega – kaj bo čez dan pojedel. Hrana namreč ni le gorivo za telo, temveč ključni dejavnik kognitivnih zmožnosti. Ustrezna prehrana namreč lahko pomembno prispeva k urejenosti krvnega sladkorja, kar preprečuje nihanja v razpoloženju, zbranosti in povečuje pripravljenost za učenje in doseganje učnih rezultatov. Seveda na otrokovo počutje vplivajo tudi spanje, gibanje, stres in številni drugi dejavniki, vendar je prehrana pomemben del celo(s)tne slike.

Moč socialnega učenja in vrstniškega posnemanja

Pri skupnem obroku se otroci učijo tudi drug od drugega preko procesov socialnega učenja. Ko vidijo vrstnika, ki z veseljem poje zelenjavo ali poskusi novo jed, je lahko to veliko močnejša spodbuda kot prigovarjanje odraslega. V jedilnici se otroci učijo kulture prehranjevanja, zlasti primernega vedenja pri mizi. Prehranjevanje tako postaja del vsakodnevnega učenja, pogosto zelo spontano, in navade otroka spremljajo v odraslost.

Zdrave prehranske navade so vsekakor pomembne tudi pri preprečevanju prekomerne telesne mase in debelosti. Zato prehrana v vrtcu in šoli ni zgolj »servis hrane«, temveč je sestavni del prehranskega okolja, v katerem otrok odrašča in se vsak dan znova uči, razvija prehranske navade in pozitiven odnos do hrane. Ko pri tem z roko v roki sodelujejo vrtec, šola in starši, otroku sporočamo, da skrb za zdravje ni enkratna odločitev, ampak nekaj, kar vsak dan soustvarjamo tudi s tem, kako se prehranjujemo.

Vrtčevski in šolski krožnik

Vsak obrok naj bi vključeval vir ogljikovih hidratov (npr. krompir, riž, testenine), beljakovinsko živilo (meso, ribe, jajca ali stročnice), zelenjavo in/ali sadje, vir maščobe in napitek. Takšna sestava otroku in mladostniku zagotavlja dovolj širok nabor hranil, ki jih nujno potrebuje za rast, razvoj in vsakodnevne aktivnosti.

Pomen prehranske vlaknine

Skladno s priporočili obroki prednostno vključujejo tudi polnozrnata živila (npr. polnozrnati kruh, testenine, riž, kosmiči, kaše) namesto izdelkov iz bele moke. Razlog ni v tem, da bi bili slednji prepovedani, pač pa so polnozrnata živila hranilno bogatejša zaradi vsebnosti prehranske vlaknine, ki uravnava prebavo ter preko enakomernega sproščanja energije pomaga pri daljšem občutku sitosti

Skrb za trajnostni in bolj zdrav izbor beljakovin

Pri oblikovanju uravnoteženega jedilnika vključimo tako živila živalskega kot rastlinskega izvora, kar se sklada tudi s priporočili Svetovne zdravstvene organizacija za bolj zdravo in okolju prijaznejšo prehrano. Tako ni nujno, da je glavni vir beljakovin pri vsakem kosilu meso, saj ga lahko tudi vsaj delno nadomestijo stročnice (npr. fižol, grah, leča, čičerika), mleko in mlečni izdelki ter jajca. Odlično rastlinsko alternativo predstavljajo stročnice, ki jih srečamo v prehranski ponudbi vrtcev in šol kot sestavino enolončnic, juh, omak, namazov, zelenjavnih polpetov ali solat. eksperiment na terenu kaže da je sprejemljivost stročnic v kombinaciji z znanimi in dobro sprejetimi jedmi enaka kot če teh v obroku ne bi bilo. Spreminjanje preferenc namreč poteka preko procesa »familiarizacije« – nevsiljivega spoznavanja novih živil znotraj že poznanih kulinaričnih okusov.

Brez kakovostnih maščob telo ne deluje

Maščobe v obroku predstavljajo glavni vir energije in so prav tako nujne za nemoteno delovanje telesa, kot sta absorpcija vitaminov (A, D, E, K) in razvoj celic. Priporoča se, da izbiramo predvsem rastlinske maščobe z ugodnejšo maščobno kislinsko sestavo (npr. rastlinska olja, oreščki in semena) in jih ustrezno kombiniramo z viri živalskih maščob (npr. maslo, mlečni izdelki, ipd.), katere je potrebno v prehrani omejevati. Ker določenih esencialnih maščobnih kislin naše telo ni zmožno tvoriti samo, jih moramo nujno dobiti s hrano. Vir teh maščob so npr. mastne morske ribe, ki so vir omega-3 maščobnih kislin.

Oreščki in semena so poleg ugodne sestave maščob pomemben vir beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi. Pri njihovem vključevanju v obroke sta ključnega pomena predvsem njihova pestrost in zmernost.

Lokalno in sezonsko – številne prednosti

Zavodi si prizadevajo v največji možni meri vključevati predvsem lokalno pridelano in predelano sezonsko sadje in zelenjavo, pa tudi druga živila. Sveže nepredelano in optimalno dozorelo sadje ter zelenjava praviloma ohranjata več hranilnih snovi (vitaminov in mineralov), hkrati pa imata bolj izražen okus in arome. Izbira lokalne in sezonsko pridelane hrane pomeni tudi krajše transportne poti, kar je bolj trajnostno, pomeni pa tudi skrb za kmeta in razvoj podeželja. V primerjavi s sadnimi sokovi in drugimi predelanimi oblikami sadja priporočamo pogostejše uživanje svežega sadja v njegovi osnovni obliki, saj vsebuje več prehranskih vlaknin in daje daljši občutek sitosti.

Zmanjšajmo vpliv zunanjih motilcev: Sladkor in energijske pijače

Pomemben steber Smernic je drastično omejevanje vnosa prostih sladkorjev, torej tako tistih, ki so dodani kupljenim izdelkom, doma med pripravo ali pa jih živilo vsebuje zaradi predelave. V preteklosti so bile sadne pijače in sokovi precej pogost spremljevalec šolskih obrokov, danes pa imajo prednost voda in nesladkani čaji. Takšna izbira zmanjšuje vnos sladkorjev, saj njihovo prekomerno uživanje povečuje tveganje za razvoj prekomerne telesne mase in debelosti ter prispeva k nastanku zobne gnilobe. Osnovno vodilo naj bo, da se otroci že v zgodnjem obdobju navajajo na manj sladek okus in na vodo kot prvo izbiro za žejo.

Odločni »NE« energijskim pijačam

Pijače, ki se otrokom in mladostnikom strogo odsvetujejo , so energijske pijače. Poleg večjih količin sladkorja pogosto vsebujejo znatne količine kofeina in drugih psihoaktivnih snovi, zato je njihovo uživanje v obdobju otroštva in mladostništva lahko povezano z motnjami spanja, nemirom, razdražljivostjo, tesnobo, glavoboli, prebavnimi težavami, pospešenim srčnim utripom ter (v nasportju s splošnim prepričanjem)vodijo do slabše pozornosti in zbranosti.

Vloga staršev pri zaščiti prehranskega okolja: Sodobne nevrovedenjske študije opozarjajo, da zunanji dejavniki okolja – ponudba v trgovinah, oglaševanje in pritiski vplivnežev in vrstnikov – neprimerljivo močneje določajo prehranske izbire otrok kot pa samo znanje o zdravi prehrani. Otroci so zunaj šolskih zidov neprestano izpostavljeni t. i. debelilnemu okolju, ki agresivno promovira visoko kalorično in predelano hrano.

Zato je ključno, da starši otroke podpremo in jih spodbujamo, da si na poti v šolo ne kupujejo sladkih ali slanih prigrizkov. Ti niso prepovedani, pomembno pa je, da jih uživamo redko, zmerno, v manjših količinah in da z njimi ne nadomestimo glavnih obrokov. Npr. če si bo otrok na poti v šolo kupil sladek ali slan prigrizek, ga bo ta nasitil, posledično pa bo šolski obrok ostal nezaužit, zaradi česar otrok ne bo dobil ključnih hranil. Namesto prepovedovanja raje otroke skupaj učimo ravnovesja, zmernosti in premišljenega odnosa do hrane.

Če zaključimo

Povsem naravno je, da otroku ali mladostniku ni všeč vsa hrana, ki jo prejme na krožnik. Omogočimo mu, tako v vrtcu in šoli kot tudi doma, da se z različnimi živili in okusi spoznava postopoma. Spodbuda k okušanju raznovrstne hrane ni prisila. Od otroka se ne pričakuje, da bo pojedel vse s krožnika, pač pa da bo dal hrani, ki mu ni všeč, priložnost. Raziskave namreč kažejo, da otroci živilo sprejmejo postopoma, šele po večkratni izpostavljenosti. Potrpežljiva in prijazna spodbuda k okušanju je zato pomemben gradnik pri trajnem oblikovanja zdravih prehranskih navad.