Pravi čas je – prej

Če je bila lani osrednja pozornost namenjena »Prebojem v boju zoper sladkorno bolezen«, je tokratna konferenca, ki je potekala 12. novembra v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije, osvetlila pomen zgodnjega ukrepanja, strokovnjaki, predstavniki oseb s sladkorno boleznijo in odločevalci pa so pozornost namenili tudi eKartonu, s sladkorno boleznijo povezanim načrtom Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter pilotnim projektom, ki nastajajo pod okriljem evropskega projekta JACARDI.

Ne šele, ko …

Z naslovom konference »Pravi čas je – prej« so organizatorji vnovič opozorili na pomen zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni in pravočasnega ukrepanja. Ne šele, ko se pojavijo prvi zapleti, ne šele, ko bolezen postane breme za posameznika, njegove bližnje in družbo – ampak prej. V enakem duhu so nadaljevali tudi uvodničarji.

V. d. generalne direktorice direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, mag. Pia Vračko: »Pri sladkorni bolezni je pravočasnost poglavitnega pomena. Prej jo odkrijemo in začnemo obravnavo, prej lahko preprečimo zaplete ali jo odložimo. V središču mora biti posameznik. Ni dovolj, da so zdravstvene storitve na voljo. Bistveno je, da jih ljudje poznajo, in še bolj bistveno, da zdravstveni sistem zna prepoznati potrebe ljudi.«

Strokovni direktor NIJZ, prof. dr. Ivan Eržen: »Zgodnje odkritje sladkorne bolezni je zelo pomembno, zlasti zato, ker se – kot kažejo podatki – ta pojavlja pri nižjih starostih. Slovenski sistem odkrivanja je dober, oseb s sladkorno boleznijo pa je iz leta v leto več tudi zato, ker se življenjska doba daljša.«

Dr. Irena Horvat-Žnidaršič, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: »Pravi čas je – prej. To je kratko sporočilo z veliko odgovornostjo: prej odkriti, prej zagotoviti edukacijo, prej zdraviti in prej povezovati. Za zdravstveno blagajno pa »prej« predstavlja vprašanje: ali znamo sredstva pravočasno usmeriti v obvladovanje bolezni, ali jih znamo pravočasno nameniti posamezniku, ali znamo posamezne storitve povezati v neprekinjeno in učinkovito pomoč posamezniku …«

Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton: »Pomembno je ukrepanje – prej, a tudi preventiva – prej. Vse, kar je prej, je dobro, vse, kar je vloženo prej, se nam večkrat povrne.«

Številke, ki zahtevajo (zgodnje) ukrepanje

Statistika za leto 2025 in primerjave z leti prej kažejo, da je zgodnje ukrepanje nujno, poudarja doc. dr. Jelka Zaletel, NIJZ, glavna koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni in vodja projekta JACARDI v Sloveniji. Po ocenah NIJZ je bilo lani v Sloveniji 159.800 oseb z diagnosticirano sladkorno boleznijo (ob predpostavki, da se jih 15 % ne zdravi z zdravili), kar je za 28 % več kot leta 2015. Zvišalo se je tudi število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze zaradi zdravljenja sladkorne bolezni: v letu 2025 jih je bilo 135.874, kar je za 5.192 (+4 %) več kot leto prej in za 29.556 (+28 %) več kot desetletje pred tem. Na novo je zdravila začelo prejemati 14.076 oseb, kar je za 1.032 (+7,9 %) več kot leta 2024 in za 4.598 (+49 %) več kot je bilo novih prejemnikov zdravil leta 2015. Kot pravi doc. dr. Zaletel: »Število starejših od 65 let s sladkorno boleznijo se dramatično povečuje, saj živijo dlje. Zdravstveni sistem se mora na ta porast pripraviti, tudi zaradi spremljajočih drugih bolezni.«

Prvi vsebinski sklop konference je postregel z vsebinami, ki sodijo pod okrilje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – kako na sladkorno bolezen »gleda« Strateški razvojni program ZZZS do leta 2030 ter kaj o oskrbi sladkorne bolezni razkriva nov model plačevanja zdravstvenih storitev na sekundarni ravni. Pozornost je bila namenjena tudi eKartonu in enotnemu podatkovnemu modelu za sladkorno bolezen oziroma njunim prednosti in morebitnim pastem.

Pilotni projekti JACARDI

V skorajda ciljni ravnini evropskega projekta JACARDI, ki predstavlja nadgradnjo Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, so sodelujoči osvetlili tudi tri pilotne projekte oziroma njihovo dediščino, ki bo ostala tudi po koncu projekta.

Skupaj odkrivajmo sladkorno

Gre za projekt zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni tipa 2, v okviru katerega ljudi spodbujajo, naj s preprostim vprašalnikom FINDRISK, ki je na voljo v klasični in spletni različici, sami v vsega nekaj minutah preverijo svoje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Kampanja, ki je bila doslej osredotočena na 7 pilotnih občin, se je z novembrom razširila na nacionalno raven.

V Črni na Koroškem, pilotni občini, so se kampanje lotili s povezovanjem ljudi – ker je to zaradi majhnosti občine in dejstva, da se ljudje poznajo, izvedljivo. Po besedah Valentine Gostenčnik in Polone Moličnik iz Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem preventivna sporočila – preprosta in vsem razumljiva – vključujejo v lokalne dogodke, jih iz ambulant prenašajo v skupnost in gradijo zaupanje, tudi z vključitvijo otrok. Njihova inovacija: razmišljati drugače in povezati ljudi.

Kako v edukacijske programe na primarni ravni ter v Centre za diabetično retinopatijo vključiti čim več oseb s sladkorno boleznijo tipa 2?

To je temeljni izziv; rešitev zanj so snovalci pilotnih projektov iskali »v praksi, na terenu«, denimo v intervjujih z zdravstvenimi delavci. Zakaj šepa napotovanje pacientov v programe edukacije? Zakaj Centri za diabetično retinopatijo »samevajo«? Kakšna gradiva potrebuje oseba, ko izve za sladkorno bolezen? Prof. dr. Tanja Kamin, FDV, in doc. dr. Sara Atanasova, FDV, ponujata rešitve: nadgradnja edukacijskih gradiv in didaktičnih pripomočkov – in zato nastaja priročnik za osebe z na novo odkrito sladkorno boleznijo Zvedavi Florjan, uvesti je treba trajno napotnico za pregled očesnega ozadja, povezati vse vpletene in premik doseči tudi pri zdravstvenih delavcih, da bodo paciente dosledno napotovali v edukacijske programe in delavnic.

Dodatna gradiva:

Več informacij o projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno:

Imate sladkorno bolezen tipa 2? Preverite.

Skupaj odkrivajmo sladkorno

Klasični vprašalnik FINDRISK

Spletni vprašalnik FINDRISK

Sladkorna bolezen v številkah 2025

Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni (DPOSB) 2020–2030