8. zasedanje Evropskega odbora za UI: od evropskega pravnega okvira k njegovi izvedbi
8. zasedanje Evropskega odbora za umetno inteligenco je bilo osredotočeno na prehod od oblikovanja evropskega pravnega okvira k njegovi praktični izvedbi, nadzoru in institucionalni operacionalizaciji. V razpravah so izpostavljene teme Evropskega svežnja za tehnološko suverenost, predlog Akta o razvoju oblaka in umetne inteligence ter obveznosti iz Digitalnega omnibus, z naglaskom na nacionalno izvajanje, organizacijo dela odbora in preglednostne obveznosti iz 50. člena Akta. Slovenija je poudarila pomen vključujoče, večjezične in varne umetne inteligence ter predstavila svoj izvedbeni model, v katerem so ključni organi in koordinacijski mehanizmi, namenjeni učinkovitemu nadzoru in sodelovanju na nacionalni ravni. Zasedanje potrjuje prehod v fazo izvedbe, z močnim poudarkom na jasnih nadzornih praksah, podpori inovacij in zaupanju javnosti v varno uporabo umetne inteligence.
V Bruslju je potekalo 8. zasedanje Evropskega odbora za umetno inteligenco, ki združuje predstavnike držav članic in Evropske komisije pri usklajevanju izvajanja Akta o umetni inteligenci. Zasedanje je bilo namenjeno predvsem prehodu od oblikovanja evropskega pravnega okvira k njegovi praktični implementaciji, nadzoru in institucionalni operacionalizaciji.
V ospredju razprav so bili Evropski sveženj za tehnološko suverenost, predlog Akta o razvoju oblaka in umetne inteligence, Digitalni omnibus o umetni inteligenci, nacionalno izvajanje Akta o umetni inteligenci, organizacija dela Evropskega odbora za UI ter preglednostne obveznosti iz 50. člena Akta o umetni inteligenci. Posebna pozornost je bila namenjena tudi pripravam na začetek uporabe pomembnega dela obveznosti, ki bodo začele učinkovati 2. avgusta 2026, vključno s pravili glede prepovedanih praks, transparentnosti in UI pismenosti.
Republika Slovenija je v razpravah poudarila pomen vključujoče evropske tehnološke suverenosti, ki mora biti dostopna tudi manjšim državam članicam, malim in srednje velikim podjetjem, raziskovalnim organizacijam, javnemu sektorju ter manjšim jezikovnim skupnostim. Slovenija je izpostavila tudi pomen razvoja zaupanja vrednih, varnih in večjezičnih umetnointeligenčnih rešitev, ki bodo upoštevale evropsko jezikovno in kulturno raznolikost.
V okviru razprave o nacionalni implementaciji Akta o umetni inteligenci je Slovenija predstavila svoj izvedbeni model, ki vključuje imenovanje pristojnih organov, vlogo AKOS kot osrednjega organa in enotne kontaktne točke, sodelovanje sektorskih nadzornih organov ter vzpostavitev koordinacijskega mehanizma za usklajeno izvajanje nadzora.
Zasedanje je potrdilo, da se evropska razprava o umetni inteligenci vse bolj premika v fazo izvedbe: k vzpostavljanju učinkovitih institucij, jasnih nadzornih praks, podpore inovacijam ter krepitve zaupanja javnosti v varno in odgovorno uporabo umetne inteligence. Za Slovenijo je sodelovanje v Evropskem odboru za UI pomembno tudi z vidika pravočasnega vključevanja v evropske razprave, izmenjave dobrih praks in uveljavljanja nacionalnih prioritet pri nadaljnjem razvoju evropskega sistema upravljanja umetne inteligence.
