18. konferenca notranjih revizorjev javnega sektorja uspešno izvedena

Letošnja konferenca, ki je potekala pod naslovom »Izzivi, tveganja in priložnosti notranjega revidiranja v času pospešene digitalizacije poslovanja javnega sektorja in uporabe umetne inteligence« je s prispevki odličnih predavateljev osvetlila vlogo notranjih revizorjev v hitro spreminjajočem se okolju javnega sektorja, ki ga zaznamujejo pospešena digitalizacija, vse večja uporaba umetne inteligence ter naraščajoča kompleksnost informacijskih in strateških tveganj. Revidiranje uporabe umetne inteligence kot tudi njena uporaba pri notranjem revidiranju nista več zgolj izbira ampak nuja, če želimo kot notranji revizorji dodajati vrednost in biti usklajeni s strategijo naših proračunskih uporabnikov in pričakovanji naših deležnikov.

Konferenco sta s pozdravnima nagovoroma odprli direktorica Urada RS za nadzor proračuna Patricija Pergar in državna sekretarka na Ministrstvu za finance mag. Katja Božič. Direktorica Patricija Pergar je izpostavila ključne ugotovitve Poročila o stanju notranjega nadzora javnih financ za leto 2025, ki kažejo na razkorak med ocenami in dejanskim stanjem. Čeprav predstojniki delovanje sistemov v povprečju ocenjujejo z visoko oceno 4, podatki razkrivajo sistemske pomanjkljivosti, kot so izvajanje revizij za nazaj in nizka informacijska vrednost poročil. Posebej je opozorila na neaktivnost nekaterih notranjerevizijskih služb in neizvrševanje priporočil, zaradi česar te službe kljub formalni organiziranosti ne prispevajo k obvladovanju ključnih tveganj.

Obe sta poudarili pomen notranje revizije kot ključnega elementa sistema notranjega nadzora javnih financ ter njeno vlogo pri zagotavljanju odgovornega, preglednega in učinkovitega upravljanja javnih sredstev v času hitrih tehnoloških in družbenih sprememb.

Strokovni del konference je odprla dr. Pika Šarf, vodja področja umetne inteligence pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije s predavanjem o uporabi umetne inteligence in varstvu osebnih podatkov. Proračunski uporabniki v sklopu izvajanja svojih javnih pooblastil obdelujejo velike količine osebnih podatkov in tudi notranje revidiranje poslovnih procesov se izvaja ob uporabi osebnih podatkov, pri tem pa osrednje tveganje predstavlja kako zagotoviti njihovo varnost. Predavateljica je predstavila ključne izzive, povezane z uporabo umetne inteligence v organizacijah javnega sektorja, zahteve novega Akta o umetni inteligenci s smernicami za njegovo implementacijo ter kako ob uporabi naprednih tehnologij zagotoviti ustrezno varstvo osebnih podatkov in skladnost poslovanja.

Ker so možnosti uporabe umetne inteligence na področju obvladovanja tveganj, različnih vrst nadzora in revidiranja skoraj neomejene, je ga. Janja Skamlič iz podjetja Ernst & Young Slovenija predstavila praktični primer uporabe umetne inteligence pri obvladovanju tveganj poslovanja z zunanjimi izvajalci. Predavanje je pokazalo, kako lahko sodobna tehnološka orodja podpirajo prepoznavanje tveganj ter izboljšujejo procese nadzora in odločanja. Gre namreč za vsebinsko področje s katerim se notranji revizorji pogosto srečujejo tudi v javnem sektorju, saj tudi proračunski uporabniki veliko svojih nalog oddajajo v izvajanje zunanjih izvajalcem, kar zahteva prepoznavanje in obvladovanje dodatnih tveganj takšnih poslov.

V nadaljevanju je mag. Mirjana Fele iz Urada RS za nadzor proračuna predstavila predlog novih Usmeritev za notranje kontroliranje, ki bodo predstavljale pomembno strokovno podlago za nadaljnji razvoj sistema notranjega kontroliranja pri proračunskih uporabnikih. Predstavila je razloge za pripravo novih usmeritev, njihove ključne vsebinske poudarke ter pričakovane koristi za vse deležnike. Poudarila je, da učinkovito notranje kontroliranje predstavlja temelj odgovornega, zakonitega in uspešnega poslovanja ter pomembno prispeva k doseganju ciljev PU, obvladovanju tveganj in varovanju javnih sredstev. Nove usmeritve bodo proračunskim uporabnikom v pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju ustreznega sistema notranjih kontrol, prilagojenega sodobnim tveganjem, digitalizaciji poslovanja in vse večjim pričakovanjem glede transparentnosti ter odgovornosti delovanja javnega sektorja.

O vlogi notranjega revizorja pri obvladovanju strateških tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo, je spregovoril Renato Burazer iz družbe AREM d.o.o. Poudaril je, da uspešna digitalna preobrazba in napredek nista mogoči brez ustreznega prepoznavanja in upravljanja strateških tveganj, povezanih z informacijskimi sistemi, kibernetsko varnostjo in uporabo naprednih tehnologij, pri čemer imajo notranji revizorji pomembno svetovalno in zagotovilno vlogo. S predstavitvijo nabora konkretnih strateških IT tveganj in primerov kontrol za njihovo obvladovanje, so bila notranjim revizorjem podana koristna in uporabna znanja pri prepoznavanju pomembnih strateških IT tveganj za potrebe načrtovanja in izvajanja notranjerevizijskih poslov v svojih revizijskih okoljih.

Mag. Dragica Lipnik iz Urada RS za nadzor proračuna je v svojem prispevku predstavila, kako lahko notranji revizor s svojim neodvisnim in strokovnim delovanjem podpira predstojnika in organ nadzora pri upravljanju proračunskega uporabnika. Izpostavila je najpomembnejša področja, na katerih notranja revizija zagotavlja pomoč in dodano vrednost pri doseganju ciljev organizacije, ter poudarila vlogo sodelovanja med notranjim revizorjem, predstojnikom in organom nadzora. Posebno pozornost je namenila izzivom pri vzpostavljanju in ohranjanju ustreznega razmerja med neodvisnostjo notranje revizije in njenim svetovalnim prispevkom k upravljanju ter predstavila ključne elemente uspešnega sodelovanja, ki prispevajo k boljšemu odločanju, učinkovitejšemu obvladovanju tveganj in doseganju ciljev organizacije.

Popoldanski del konference je bil namenjen obvladovanju tveganj pri oddajanju storitev v zunanje izvajanje. Polona Jug Mauko in mag. Miha Ozimek iz Pozavarovalnice Sava, d.d., sta predstavila ključna tveganja, povezana z vključevanjem zunanjih izvajalcev v izvajanje poslovnih procesov organizacij, ter pomen njihovega učinkovitega upravljanja. V okviru predavanja sta predstavila tudi Tematsko zahtevo Inštituta notranjih revizorjev (IIA) »Third Party Topical Requirement«, ki notranjim revizorjem zagotavlja usmeritve za izvajanje revizij na področju upravljanja odnosov s tretjimi osebami. Posebej sta poudarila pomen celovitega pristopa k prepoznavanju, ocenjevanju in obvladovanju tveganj, ki izhajajo iz zunanjega izvajanja storitev, tako z vsebinskega kot tudi informacijskega vidika.

Skupna nit vseh predstavitev je bila potreba po krepitvi strokovnosti, prilagodljivosti in pogumu pri soočanju z izzivi sodobnega poslovnega okolja. Prav zato je konferenco zaključila Katarina Veselko iz podjetja Bioakting d.o.o. s predavanjem »Epidemija poguma«, v katerem je izpostavila pomen poguma za spremembe, uvajanje novih pristopov, krepitev pozitivne organizacijske kulture in integritete za aktivno soustvarjanje bolj odpornih in odgovornih proračunskih uporabnikov ter udeležence navdihnila za iskanje priložnosti kako skozi negotovi poslovni svet krmariti z več zaupanja, poguma in integritete.

Letošnja konferenca je ponovno potrdila, da notranje revidiranje v javnem sektorju ni več zgolj funkcija nadzora, temveč vse bolj strateški partner vodstvu pri upravljanju tveganj, uvajanju sprememb in ustvarjanju dodane vrednosti. S strokovnimi vsebinami in predstavitvijo dobrih praks je konferenca prispevala k nadaljnjemu razvoju notranjega revidiranja ter krepitvi zaupanja javnosti v odgovorno upravljanje javnih sredstev.

Predstavitve

• Predstavitve

  • Uporaba UI in varstvo osebnih podatkov (pdf, 473 KB)
  • Revizija prihodnosti Praktični prikaz uporabe umetne inteligence pri obvladovanju tveganj poslovanja z zunanjimi izvajalci (pdf, 2 MB)
  • Predstavitev Usmeritev za notranjo kontrolo (pdf, 2.8 MB)
  • Vloga notranje revizije pri strateskih tveganjih IT v javenm sektorju (pdf, 2 MB)
  • Pomoč predstojniku (pdf, 193 KB)
  • Obvladovanje tveganj pri oddajanju storitev v zunanje izvajanje (pdf, 1.3 MB)
  • Pogum revizorji (pdf, 6.4 MB)