Ministrica Lep Šimenko obisk pri Slovencih v ZDA sklenila v Bethlehemu in New Yorku
Ministrica Suzana Lep Šimenko navštívila slovenské komunity v USA, nejprve Bethlehem v Pensylvánii, kde se sešla s představiteli partnerských měst Bethlehem–Murska Sobota a prošla místními pamětihodnostmi spojenými s historií pracovníků ocelářství. Poté pokračovala do New Yorku, kde shlédla Ellis Island a večer se setkala se Slovenci, zdůraznila význam mezigenerační spolupráce a možnosti vzdělávacího a ekonomického propojení se Slovenskem. Na závěr navštívila slovenskou kostelní komunitu sv. Cyrila a vyznamenala dlouhodobou práci fary i místní slovenské organizace, čímž podtrhla význam kultury, jazyka a identity pro slovenskou obec v New Yorku.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je obisk pri slovenski skupnosti v Združenih državah Amerike nadaljevala v Bethlehemu v zvezni državi Pensilvanija in ga sklenila v New Yorku. Spremljala sta jo veleposlanik Republike Slovenije v Washingtonu Iztok Mirošič in generalna konzulka Republike Slovenije v Clevelandu Suzana Češarek.
Ministrica si je nato ob prisotnosti nekaterih odbornic združenja pobratenih mest ogledala nekdanjo evangeličansko-luteransko cerkev sv. Ivana. Cerkev sv. Ivana je danes v lasti nevladne organizacije, ki je zagotovila, da bo prostore cerkve uporabljala za družbeno koristne dejavnosti. Oprema in nekateri drugi predmeti so danes shranjeni v cerkvi Svete Trojice v Bethlehemu in muzeju Evangeličanske cerkev v Murski Soboti.
V Narodnem muzeju industrijske zgodovine se je seznanila z življenjem nekdanjih jeklarskih delavcev. Med njimi so bili tudi številni priseljenci iz Prekmurja, ki so pomembno zaznamovali gospodarski razvoj in družbeno življenje tega območja. Obiskala je tamkajšnje pokopališče, kjer priimki še danes pričajo o tem, da so tam pokopani številni pripadniki slovenske skupnosti.
Obisk Bethlehema je sklenila s srečanjem s člani upravnega odbora združenja pobratenih mest Bethlehem–Murska Sobota. Predstavili so ji svoje dejavnosti in prizadevanja za nadaljnje ohranjanje vezi med prebivalci obeh mest.
Ministrica je obisk nadaljevala v New Yorku, kjer si je ogledala Nacionalni muzej priseljevanja na otoku Ellis, kjer so milijoni ljudi začeli življenje v Ameriki, med njimi številni Slovenci. Ker niso znali jezika, je bil marsikdo med njimi zapisan kot Tony, kar je takrat pomenilo To New York.
Zvečer se je srečala s tamkajšnjimi Slovenci. Srečanje je organiziralo Slovensko društvo v New Yorku. Uvodoma sta se predstavila slovenska glasbenika Ana Karneža in Igor Lumpret, dogodka pa so se udeležili številni Slovenci, tako tisti, ki so se v New York priselili že dolgo nazaj kot tudi tisti, ki svojo priložnost tu iščejo v zadnjih letih, med njimi mladi zaposleni na Wall Streetu, člani Društva v tujini izobraženih Slovencev, umetniki in drugi. Ministrica se je z njimi pogovarjala o življenju slovenske skupnosti, njenem delovanju, povezovanju med njimi samimi ter z Republiko Slovenijo. V nagovoru je poudarila pomen medgeneracijskega sodelovanja Slovencev v Združenih državah Amerike in izpostavila možnosti, ki jih imamo za povezovanje na izobraževalnem in gospodarskem področju. Slovenija je domovina vseh, čeprav mladi iščejo priložnosti drugje. Tudi, če se ne vrnejo v Slovenijo, je z njimi potrebno najti nove poti sodelovanja. Sporočila je, da vsi tvorimo en narod in enoten slovenski prostor.
Ministrica se je zadnji dan obiska v slovenski cerkvi sv. Cirila udeležila maše ob 110. obletnici njenega delovanja. Ob tem pomembnem mejniku je slovensko društvo organiziralo slovesen sprejem in kosilo v Newyorškem atletskem klubu. Ministrica je zbrane tudi nagovorila. Dejala je, da je cerkev že 110 let mesto slovenske besede in duhovnega življenja sredi enega največjih mest na svetu. Bila je dom za priseljence in vedno je presegala okvire verskega življenja. Patru Krizologu Cimermanu se je zahvalila za njegov neprecenljiv prispevek k temu, da je cerkev postala in še vedno je stičišče vseh Slovencev. Danes se lahko bogata tradicija cerkve poveže z mlajšo, novejšo energijo in za prihodnost slovenske skupnosti v New Yorku se ni potrebno bati, je še povedala. Slovenski cerkvi v New Yorku je izročila priznanje in zahvalo urada za dolgoletno predano ohranjanje verskega in kulturnega izročila, krepitev slovenske narodne identitete ter povezovanje slovenske skupnosti v New Yorku. Priznanje in zahvalo urada za dolgoletno predano opravljanje duhovniškega poklica in povezovanje Slovencev na tem območju je izročila tudi patru Krizologu.
Slovenska skupnost v New Yorku je manjša in geografsko razpršena, vendar ima pomembno zgodovinsko in kulturno vlogo. Sestavljajo jo potomci starejših generacij slovenskih priseljencev in novejši priseljenci iz Slovenije. Leta 2024 je bilo ustanovljeno Slovensko društvo New York, prvo novo slovensko društvo v mestu po več desetletjih. Društvo povezuje Slovence, njihove potomce in prijatelje Slovenije v mestu ter širši zvezni državi New York. Prizadeva si za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in narodne identitete, krepitev vezi z Republiko Slovenijo ter povezovanje različnih generacij skupnosti. Pri svojem delu odlično sodeluje s slovensko župnijo sv. Cirila.
Cerkev sv. Cirila je osrednje zgodovinsko zbirališče slovenske skupnosti v New Yorku. Slovenski priseljenci so leta 1916 v poslopju na ulici St. Mark's Place ustanovili slovensko župnijo, ki je postala pomembno versko, kulturno in družabno središče. Številnim Slovencem je bila prva oporna točka ob prihodu v novo okolje, skupnosti pa je omogočila versko in kulturno življenje v slovenskem jeziku.
Cerkev od leta 1992 vodi pater Martin Krizolog Cimerman. V njenih prostorih poleg verskih obredov potekajo kulturne prireditve, srečanja in drugi dogodki, ki povezujejo Slovence in prijatelje Slovenije. Njen pomen tako presega versko dejavnost, saj ostaja pomemben prostor ohranjanja slovenske identitete in kulturne dediščine v New Yorku.
Z obiskom Bethlehema in New Yorka je ministrica Suzana Lep Šimenko sklenila obisk pri slovenskih skupnostih v Združenih državah Amerike. Srečanja so pokazala, da slovenske skupnosti tudi po več generacijah ohranjajo povezanost s Slovenijo ter dejavno skrbijo za slovenski jezik, kulturo in skupno dediščino.
