Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: večja raba obnovljivih virov energije

Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je delež energije iz obnovljivih virov (OVE) v bruto končni rabi energije v Slovenij v letu 2021 znašal 23 odstotkov in se postopoma povečuje. Leta 2024 je dosegel 25 odstotkov. Cilj do leta 2030, predviden v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, je povečati delež OVE na vsaj 33 odstotkov.

Slovenija je rabo obnovljivih virov energije spodbudila tudi z ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Z evropskimi sredstvi, namenjenimi državam članicam za okrevanje po pandemiji covida-19, je ministrstvo pristojno za infrastrukturo in energetiko v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, javnimi zavodi, gospodarskimi subjekti in elektro-distribucijskimi podjetji izvedlo reformne in naložbene ukrepe za povečanje OVE.

Spodbujanje obnovljivih virov energije – reformi

Namen prvega reformnega ukrepa je bil pospešiti uvajanje tehnologij OVE v elektroenergetskem sektorju.

S ciljem pospešitve naložb je država uveljavila Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki optimizira administrativne postopke na področju umeščanja projektov v prostor. Zakon je med drugim uvedel enostavno vlogo za priključitev naprav za samooskrbo do 50 kW na distribucijsko omrežje in predvidel vzpostavitev enotne kontaktne točke za pomoč odjemalcem pri postopkih za namestitev in uporabo OVE. Kontaktna točka je bila vzpostavljena septembra 2022 in deluje v okviru Borzena, operaterja trga z električno energijo.

Dva mejnika, povezana z uveljavitvijo zakona, sta bila del drugega zahtevka za plačilo, ki ga je Evropska komisija (EK) izplačala decembra 2023. Tretji mejnik je bil del petega zahtevka, ki ga je EK izplačala letos aprila.

Drugi reformni ukrep za spodbujanje OVE je bil del aktivnosti slovenskega NOO, ki prispevajo k ciljem evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda.

V okviru tega reformnega ukrepa je država zagotovila uveljavitev Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in Uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora ob postavitvi fotonapetostnih naprav. Akta odpravljata regulativne ovire za uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE na območjih, kot so površine ob cestah, vodne površine in strehe.

Mejnika reforme sta bila del četrtega zahtevka za plačilo, ki ga je EK izplačala novembra 2025.

Oskrba z električno energijo za potrebe spodbujanja obnovljivih virov energije - reforma

Cilj reforme je bil izboljšati vključevanje naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v omrežje in spodbuditi prilagajanje odjema. Država je v ta namen uveljavila Zakon o oskrbi z električno energijo, ki določa ukrepe za zagotovitev varnega obratovanja omrežij, vključno z uvedbo pametnih omrežnih storitev, ter ukrepe za priključitev novih zmogljivosti, vključno s prilagajanjem odjema in objekti za shranjevanje energije.

Mejnik reforme je bi del prvega zahtevka za plačilo, ki ga je EK izplačala aprila 2023.

Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije - naložba

Cilj naložbe je bil povečati energetsko učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja. Ministrstvo, pristojno za infrastrukturo in energetiko, je preko javnega razpisa financiralo izvedbo treh projektov dalinjskega ogrevanja na OVE, ki skupaj prispevajo 10,85 MW toplotne moči.

Za izvedbo naložbe je v okviru NOO načrtovanih do 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem).

Mejnik, povezan z objavo javnega razpisa, je bil del drugega zahtevka za plačilo, ki ga je EK izplačala decembra 2023. Cilj, povezan z nameščanjem zmogljivosti, pa je bil vključen v šesti zahtevek, ki ga je EK izplačala letos julija.

Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije – naložba

Cilj naložbe je bil vzpostaviti nove zmogljivosti za proizvodnjo električne OVE.

Ministrstvo, pristojno infrastrukturo in energetiko, je preko javnega razpisa finančno podprlo 26 konzorcijskih projektov izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih. V 26-ih projektih je bilo nameščenih 656 sončnih elektrarn na javnih stavbah in parkiriščih ter zgrajena mala hidroelektrarna, ki skupaj prispevajo 56,66 MW dodatne zmogljivosti novih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Za izvedbo naložbe je v okviru NOO načrtovanih do 40,26 milijona evrov posojil iz Mehanizma, ki so za končne prejemnike nepovratne narave.

Mejnik naložbe bo vključen v zadnji zahtevek za plačilo Mehanizma.

Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje) - naložba

Cilj naložbe je bil posodobiti distribucijsko omrežje električne energije v skladu z naraščajočo porabo električne energije iz obnovljivih virov in omogočiti priključitev proizvodnih naprav na OVE, toplotnih črpalk ter polnilnih mest za električna vozila.

Ministrstvo, pristojno za infrastrukturo in energetiko, je preko javnega razpisa podprlo 10 projektov elektro-distribucijskih podjetij, ki so po celotni Sloveniji postavila 838 novih transformatorskih postaj. Prav tako je preko javnega razpisa podprla tri projekte elektro-distribucijskih podjetij, ki so prispevala k začetku obratovanja novega nizkonapetostnega omrežja v dolžini dobrih 385 kilometrov.

Za izvedbo naložbe je v okviru NOO načrtovanih do 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma.

Mejnika, povezana z objavo javnih razpisov, sta bila vključena v drugi zahtevek za plačilo, cilja pa bosta del zadnjega zahtevka za plačilo Mehanizma.

Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje) – naložba

Namen naložbe, ki je del aktivnosti za doseganje ciljev načrta REPowerEU, je bil predvsem krepitev srednjenapetostnem omrežju kot nujen odgovor na izzive, ki jih prinašajo razogljičenje, razpršeni viri proizvodnje energije in elektromobilnost oziroma raba elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju.

Ministrstvo, pristojno za infrastrukturo in energetiko, je preko javnega razpisa podprlo pet projektov elektro-distribucijskih podjetij, ki so zagotovila 324 kilometrov srednjenapetostnega omrežja. Prav tako je preko javnega razpisa podprlo sedem projektov, s katerimi so elektro-distribucijska podjetja poskrbela za izgradnjo 917 dodatnih kilometrov nizkonapetostnega omrežja.

Za izvedbo naložbe je v okviru NOO načrtovanih do 47,43 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma.