Pregled dezinformacij: Krivljenje žrtve Kijeva, pritiski na Moldavijo in dezinformacije o dronih

Pregled preteklega tedna

Rusija je še naprej združevala vojaško zaostrovanje in usklajene dejavnosti tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI). Po nedeljskih nočnih raketnih napadih na Kijev so ruski državni mediji napade lažno prikazovali kot upravičeno povračilo, hkrati pa širili opozorila o nadaljnjih napadih, s čimer so ustvarjali psihološki pritisk ter utrjevali narative o neizogibnosti ruske prevlade in stopnjevanja konflikta.

V informacijskem prostoru so akterji, usklajeni s Kremljem, okrepili prizadevanja za manipulacijo zaznav regionalnih groženj. V baltskih državah so prokremeljski narativi trdili, da ukrajinski droni predstavljajo glavno varnostno grožnjo za Rusijo, pri tem pa za domnevno omogočanje teh tveganj obtoževali baltske vlade in postavljali pod vprašaj sposobnost zveze Nato, da zaščiti baltski zračni prostor. Cilj je zmanjšati zaupanje v varnostna zagotovilas zavezništva. Kanali FIMI so prav tako širili kremeljske narative, ki Rusijo prikazujejo kot zaščitnico Pridnestrja, Moldavijo pa označujejo za fašistično. Ti narativi ponazarjajo klasično rusko uporabo manipulacij z informacijami za zastraševanje sosednjih držav, spodkopavanje zaupanja v evroatlantske institucije in upravičevanje ruskega geopolitičnega vpliva.

Sporočanje, povezano z Rusijo, z opozorili o gospodarskih posledicah, če bi država poglobila vezi z EU, še naprej izvaja pritisk na Armenijo pred volitvami.

Pregled FIMI narativov

»Ukrajinski mediji trdijo, da je Zelenski odgovoren za nočni napad na Kijev«
»Rusija je v Ukrajini zadela cilj, vreden rakete Orešnik«

Prokremeljski mediji trdijo, da ukrajinski mediji za zadnji ruski napad na Kijev — enega najbolj uničujočih od začetka obsežne vojne — krivijo predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njihovih navedbah do napada ne bi prišlo, če bi Zelenski pristal na predajo Donbasa Rusiji. Kanali FIMI prav tako lažno trdijo, da ruska hipersonična raketa Orešnik ni zadela središča Kijeva, temveč predmestje z vojaško infrastrukturo.

Obe trditvi skušata upravičiti obsežen zračni napad, ki je uničil številne civilne objekte v središču Kijeva, vključno s tržnico in šolskim zakloniščem, pri čemer so umrli štirje ljudje, več kot sto pa jih je bilo ranjenih. Prva trditev je neutemeljen poskus preusmerjanja odgovornosti od Rusije kot izvajalke napada, hkrati pa poskus diskreditacije predsednika Zelenskega. Noben ukrajinski medij ga ni okrivil za zračni napad, predaji Donbasa Rusiji pa nasprotuje 75 odstotkov Ukrajincev. Druga trditev je še en poskus prikazovanja ruskih napadov kot usmerjenih izključno proti vojaški infrastrukturi, kljub številnim dokazom, da Rusija celotno vojno vedno znova cilja na civilno infrastrukturo.

Zanikanje vojnih zločinov in preusmerjanje krivde ostajata ključni taktiki prokremeljskih dezinformacij.

Ta lažna trditev se je pojavila na italijanskem portalu Controinformazione.info, ki širi prokremeljske narative.

»Dolgotrajni omejevalni ukrepi Republike Moldavije so povzročili poslabšanje razmer v Pridnestrju«

Dezinformacijski mediji trdijo, da moldavske omejitve in novi davki Pridnestrje potiskajo v globoko gospodarsko krizo, ki ogroža podjetja in življenjski standard prebivalcev.

Trditev obrača vzrok in posledico, saj Moldavijo krivi za krizo, ki jo je v veliki meri sprožila odločitev Rusije, da ustavi desetletja trajajoče brezplačne dobave plina, ki je pri življenju ohranjala gospodarstvo Pridnestrja. Moldavija je Pridnestrju ponudila pomoč pri nakupu plina na evropskem trgu, a so oblasti v regiji predlog zavrnile. Odprava davčnih ugodnosti za podjetja iz Pridnestrja od leta 2026 dalje je del prizadevanj Moldavije za uskladitev davčnega in carinskega sistema na celotnem ozemlju države. Podjetja drugod po Moldaviji že leta poslujejo po enakih pravilih, podjetja v Pridnestrju pa bodo imela prehodno obdobje do leta 2030, da se tem pravilom v celoti prilagodijo.

V zadnjem času so prokremeljski mediji okrepili trditve, ki Rusijo prikazujejo kot zaskrbljeno zaščitnico Pridnestrja. Hkrati je Kremelj prebivalcem Pridnestrja poenostavil dostop do ruskega državljanstva in nedavno sprejel zakon, ki Moskvi omogoča uporabo vojaške sile v tujini pod pretvezo zaščite domnevno zatiranih ruskih državljanov. Širši cilj teh potez je destabilizacija Moldavije, ohranjanje ruskega vpliva v regiji in ustvarjanje izgovora za prihodnje vmešavanje.

To lažno trditev je širil portal mreže dezinformacij Pravda v romunskem jeziku.

»Ukrajina pošilja drone nad baltske države, da bi jih potegnila v vojno«

Sporočanja FIMI trdijo, da Ukrajina namerno uporablja polete dronov nad baltskim zračnim prostorom, da bi druge države povlekla v vojno z Rusijo.

Za to trditev ni nobenih dokazov. Čeprav so incidenti z droni, ki so zašli v tuj zračni prostor, v zadnjih mesecih pogostejši, nič ne kaže na to, da bi ukrajinski droni namerno delovali na tak način; nekateri incidenti so lahko tudi posledica ruskega motenja navigacijskih sistemov ali namernega preusmerjanja dronov v zračni prostor držav članic Nata. Kremelj te narative uporablja za spodbujanje nezadovoljstva do Ukrajine v baltskih državah ter za pritisk nanje, naj nasprotujejo ukrajinskim napadom na rusko ozemlje.

Ruski kanali FIMI so širili tudi neutemeljene trditve, da baltske države Ukrajini domnevno dovoljujejo uporabo svojega ozemlja za prelete ali izstrelitve dronov, temu pa so sledili pozivi k povračilnim ukrepom. Ta dezinformacijska kampanja povečuje politični pritisk na baltske države in skuša oslabiti njihovo podporo Ukrajini.

To lažno trditev je objavil ESRT, španskojezična različica ruskega državnega propagandnega medija RT.

Ne pustite se zavesti.

Avtor: EUvsDisinfo | 29. maj 2026

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.