Javna obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
Javna obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih želi izboljšit urejanje medijev, znižat vplivom nekaterih nejasnih oblik javnega komuniciranja ter okrepit pravno varstvo novinarjev. novela prenaša nalogo ocenjevanja koncentracij na medijskem trgu na nacionalni medijski regulator AKOS in podaja jasnejši okvir financiranja medijskih vsebin, usmerjenih v kakovostne programe v javnem interesu ter razvoj medijev in njihovo prilagajanje spremembam. Iz finančnega sistema odpada neposredna določitev višine sredstev v zakon, namesto tega ostaja določen v proračunu ob upoštevanju potreb trga in fiskalnih omejitev; izključuje pa medije povezane v programske mreže, da se okrepi pluralizem in uredniška neodvisnost. Prav tako se črta prekrškovna sankcija za spodbujanje nasilja ali sovraštva, saj to področje že ureja Kazenski zakonik, kar poenostavlja sankcijski okvir in krepi pravno varnost. Glavni cilj je ustvariti preglednejši in razvojno naravnan okvir za medije, z večjim pluralizmom, uredniško avtonomnostjo ter bolj ciljno usmerjenimi javnimi sredstvi v kakovostne vsebine in razvojne ukrepe.
Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo dalo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o medijih. Predlog je objavljen na portalu eDemokracija in bo v javni obravnavi do 9. septembra. Vabljeni k oddaji svojih mnenj, predlogov in pripomb.
Zakon o medijih je namenjen predvsem urejanju medijev in njihovih izdajateljev, zato novela črta določbe o vplivnežih ter drugih nedoločenih oblikah javnega komuniciranja. Novinarjem zagotavlja pomoč pri uveljavljanju pravice do učinkovitega sodnega varstva v skladu z Evropskim aktom o svobodi medijev, pristojnost za ocenjevanje koncentracij na medijskem trgu pa prenaša na nacionalnega medijskega regulatorja, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS).
Pomemben del novele je prenova sistema finančnih podpor medijem. Ta se bolj jasno usmerja v podporo ustvarjanju kakovostnih programskih vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnih in umetniških vsebin, ter v ukrepe, ki lahko prispevajo k razvoju medijev, njihovi prilagoditvi spremembam v medijskem okolju in dolgoročni vzdržnosti. Višina sredstev za financiranje medijskih vsebin se ne določa več neposredno v zakonu, temveč v okviru vsakokratnega državnega proračuna, ob upoštevanju dejanskih potreb medijskega trga, javnofinančnih zmožnosti in fiskalnih pravil. Iz sistema finančnih podpor se izključujejo mediji, povezani v programske mreže, s čimer se sredstva še bolj usmerjajo v spodbujanje medijskega pluralizma, uredniške neodvisnosti in samostojne produkcije vsebin.
Črta se tudi prekrškovna sankcija za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih, saj je to področje že urejeno v Kazenskem zakoniku. S tem se odpravlja podvajanje sankcijskih mehanizmov, krepi pravna varnost ter zmanjšuje tveganje neupravičenega ohlajevalnega učinka na svobodo izražanja in uredniško avtonomijo medijev.
Temeljni cilj novele je ustvariti bolj pregleden in razvojno naravnan okvir za delovanje medijev, okrepiti medijski pluralizem in uredniško neodvisnost ter javna sredstva bolj ciljno usmeriti v kakovostne vsebine in razvojne ukrepe, ki bodo medijem omogočali lažje prilagajanje tehnološkim, družbenim in ekonomskim spremembam.
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (eDemokracija)
