Pričetek veljavnosti novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
Nova novela Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2D) danes začne veljati in prinaša celovito prenovo dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih (RDL) v skladu z AMLD6. Ključne novosti vključujejo takojšen, neposreden in brezplačen dostop do RDL za preiskovalne organe EU ter širitev dostopa na zavznice iz držav članic EU, pri čemer ostaja nespremenjen dostop slovenskih nacionalnih organov. Prav tako se standardizirajo postopki preverjanja pravnega interesa, vzpostavlja se enoten postopek ter pravni interes za novinarje, akademike in nevladne organizacije pa se domneva na podlagi njihovega poklica. Dodane so tudi zaščitne varovalke za razkritje podatkov dejanskih lastnikov zaradi varnostnih tveganj ter mehanizmi čezmejnega priznavanja že potrjenih pravnih interesov med državami članicami.
Danes je uradno začela veljati novela Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2D), ki v slovensko zakonodajo prenaša spremembe glede dostopa do podatkov v registru dejanskih lastnikov (RDL), kot jih opredeljujejo 11., 12., 13. in 15. člen Direktive (EU) 2024/1640 (AMLD6).
Slovenija je z lansko novelo ZPPDFT-2C že delno prenesla določbe glede dostopa novinarjev, znanstvenikov, raziskovalcev in nevladnih organizacij do podatkov o dejanskih lastnikih. Z uveljavitvijo novele ZPPDFT-2D pa se celostno prenavljajo pravila dostopa in uvajajo dodatna pravila za pregleden in nadzorovan dostop do osebnih in drugih varovanih podatkov o dejanskih lastnikih.
Ključne novosti, ki jih prinaša novela ZPPDFT-2D
Takojšen dostop za preiskovalne organe Evropske unije
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2D) bistveno širi krog institucij, ki imajo neposreden dostop do podatkov o dejanskih lastnikih. Takojšen, nefiltriran, neposreden in brezplačen dostop do registra za potrebe izvajanja preiskovalnih nalog po novem pridobivajo tudi organi EU: Evropsko javno tožilstvo, Evropski policijski urad (Europol), Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA). Neomejen dostop za slovenske nacionalne organe (Urad RS za preprečevanje pranja denarja, organe odkrivanja in pregona, sodišča, davčne in nadzorne organe) ter preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije ostaja nespremenjen.
Dostop do podatkov RDL se širi tudi na zavezance iz držav članic EU
Dostop za slovenske zavezance iz 4. člena ZPPDFT-2 ostaja nespremenjen.
Poenotenje sistema pravnega interesa in zakonska domneva
Dostop do podatkov v RDL za druge uporabnike podatkov je še naprej pogojen z izkazovanjem pravnega interesa. Vendar pa se za določene kategorije oseb, kot so novinarji, akademiki in organizacije civilne družbe (vključno z nevladnimi organizacijami), pravni interes neposredno domneva že na podlagi njihove funkcije ali poklica.
Standardizacija postopkov in čezmejno priznanje
Uvaja se enoten in standardiziran postopek preverjanja pravnega interesa, ki določa skrajne roke za odločanje pristojnih organov. Prav tako novela določa vzajemno priznavanje že potrjenih pravnih interesov za dostop med posameznimi državami članicami EU.
Možnost izvzetja dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih zaradi varnostnih tveganj
Z namenom zaščite dejanskih lastnikov v določenih okoliščinah, zakon uvaja pomembno varovalko pri njihovem razkritju, kadar bi njihovo razkritje povzročilo nesorazmerno tveganje za prevaro, ugrabitev, izsiljevanje, nasilje ali druge podobne nevarnosti.
