7. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada sprejela predlog novele Zakona o gospodarskih družbah

Vlada je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1O) in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.

Predlog zakona vsebuje pomembne spremembe, namen katerih je ustvariti pogoje za bolj konkurenčno, spodbudno in odporno poslovno okolje. Osnovni razlog za pripravo predloga novele je prenos dveh direktiv Evropske unije v slovenski pravni red ter izboljšanje pravnega okvira za poslovanje gospodarskih družb.

Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2024/2810 o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Z uvedbo možnosti izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico bo gospodarskim družbam omogočen lažji dostop do lastniškega kapitala ob hkratnem ohranjanju dolgoročne razvojne usmeritve in stabilnosti upravljanja. Rešitev je namenjena predvsem družinskim, zagonskim ter hitro rastočim podjetjem, ki želijo pridobiti sredstva na kapitalskih trgih. Predlog zakona hkrati uvaja ustrezne varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev, določa omejitve glede obsega glasovalnih pravic ter krepi transparentnost delniških struktur.

Predlog zakona hkrati prenaša tudi Direktivo (EU) 2026/470, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnostnosti. Predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo obseg družb, ki bodo zavezane k trajnostnemu poročanju, zvišujejo pragove za nastanek obveznosti poročanja ter poenostavljajo zahteve glede poročanja. Poleg tega se uvajajo rešitve za zaščito malih in srednje velikih podjetij v vrednostnih verigah pred nesorazmernimi zahtevami po posredovanju informacij o trajnostnosti.

Dodatno predlog zakona odpravlja zdaj veljavno izjemo, ki je družbi, ki je prva obvestila drugo družbo o medsebojni udeležbi, omogočala izvzetje iz omejitve izvrševanja pravic. Predlagana sprememba krepi transparentnost lastniških razmerij ter zmanjšuje možnost obida pravil, ki urejajo medsebojno povezane družbe.

S predlaganimi spremembami Republika Slovenija izpolnjuje obveznosti prenosa evropske zakonodaje ter hkrati prispeva k oblikovanju sodobnega, preglednega in konkurenčnega pravnega okvira za delovanje gospodarskih družb.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Vlada o Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Prav tako je Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve naložila, da do konca leta 2026 pripravi akcijski načrt za zagotovitev pričetka uporabe podatkov iz evidence vrednotenja za potrebe ugotavljanja materialnega položaja.

S predlogom Zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin se predlaga sprememba prehodne določbe 18. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki se nanaša na uporabo podatkov o vrednosti nepremičnin na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Predlaga se podaljšanje zakonsko določenega obdobja, v katerem se za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, in z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, kot vrednost nepremičnega premoženja upošteva posplošena tržna vrednost, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah upoštevajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020, in sicer do 31. januarja 2028.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada o Zakonu o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij. Predlog zakona zasleduje dva cilja.

Prvi cilj je prenos direktive o spremembi direktiv glede obravnave tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom v pravni red Republike Slovenije v delu, v katerem ta spreminja direktivo o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi šestih drugih direktiv. Ena od teh direktiv je del zakonodajnega svežnja pregleda uredbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, zadnjič spremenjene v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo operativne pogoje, obveznost reprezentativnosti in zahteve glede poročanja v zvezi z zahtevo glede aktivnega računa (t. i. EMIR 3) in uvaja zahteve glede obravnave tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti investicijskih podjetij do centralnih nasprotnih strank, in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom. Predlog zakona te zahteve umešča v ureditev notranjega upravljanja in obvladovanja tveganj borznoposredniških družb, hkrati pa agenciji zagotavlja ustrezna nadzorna pooblastila za njihovo obravnavo.

Drugi cilj je uskladitev sklicevanj na zakon, ki ureja bančništvo, z novim Zakonom o bančništvu, ki je nadomestil prejšnji zakon, ter uskladitev navedb predpisov Evropske unije z veljavnim pravnim redom.

Predlog zakona ima omejen neposreden učinek na ozek krog naslovnikov, to je borznoposredniške družbe z dovoljenjem za opravljanje investicijskih storitev in poslov, in je pretežno tehnične narave.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada o Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju oranja denarja in financiranju terorizma.

S predlogom zakona se v pravni red Republike Slovenije prenaša direktiva o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Predmet prenosa so določbe 11., 12., 13. in 15. člena direktive, ki jih je treba v nacionalni pravni red prenesti do 10. julija 2026.

Predlog zakona ohranja obstoječi režim dostopa do registra dejanskih lastnikov, po katerem imajo dostop organi odkrivanja in pregona ter pristojni nadzorni organi. Poglavitna novost predloga zakona pa je širitev kroga uporabnikov, ki imajo dostop do podatkov o dejanskih lastnikih. Poleg nacionalnih organov, pristojnih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, bo takojšen, nefiltriran, neposreden in brezplačen dostop do vseh podatkov v registru dejanskih lastnikov za namen izvajanja preiskav ter podpore preiskavam omogočen tudi Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu policijskemu uradu (Europol) ter Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust). Dostop bo imel tudi Evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) pri izvajanju nadzornih dejavnosti.

Bistveni del predloga zakona je tudi ureditev dostopa fizičnih in pravnih oseb, ki niso zavezanci po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer na podlagi izkazanega pravnega interesa, povezanega s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Takšnim osebam je omogočen dostop do omejenega nabora podatkov iz registra. Predlog zakona določa tudi kategorije oseb, za katere se šteje, da pravni interes izkazujejo na podlagi svoje funkcije ali poklica, ter ureja postopek preverjanja pravnega interesa, izdajo in veljavnost potrdila ter priznavanje potrdil, izdanih v drugih državah članicah.

Posebno varovalko predstavlja ureditev izjemnih okoliščin, v katerih se osebni podatki dejanskega lastnika ne razkrijejo, kadar bi takšno razkritje lahko povzročilo nesorazmerno tveganje, zlasti tveganje prevar, ugrabitev, izsiljevanja, nadlegovanja, nasilja ali ustrahovanja.

Temeljni cilj predloga zakona je tako uskladitev nacionalne ureditve z evropskim pravnim okvirom, hkrati pa zagotovitev učinkovitega preprečevanja zlorab finančnega sistema ob ustreznem varstvu zasebnosti in osebnih podatkov.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada določila besedilo predloga novele Kazenskega zakonika za uskladitev z evropskimi pravili o omejevalnih ukrepih

Vlada je določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika ter ga bo v obravnavo Državnemu zboru poslala po skrajšanem postopku.

Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2024/1226 o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Evropske unije. Ti med drugim vključujejo zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, prepoved njihovega dajanja na razpolago, sektorske gospodarske in finančne ukrepe, embargo na orožje ter prepoved vstopa na ozemlje države članice oziroma tranzita prek njega.

S predlaganimi spremembami se podrobneje ureja kaznivo dejanje kršitve omejevalnih ukrepov iz 374.a člena Kazenskega zakonika. Predlog zajema različne oblike prepovedanega ravnanja z blagom, tehnologijo, denarjem ali drugim premoženjem, za katerega veljajo omejevalni ukrepi, vključno s posredovanjem, nudenjem tehnične pomoči, zagotavljanjem finančnih in drugih storitev ter omogočanjem tranzita. Določeni so tudi različni kaznovalni okviri glede na vrsto in vrednost premoženja ter druge okoliščine storitve kaznivega dejanja. Predlog hkrati dopolnjuje 99. člen Kazenskega zakonika z določitvijo pomena izraza »premoženje«.

Predlog uvaja tudi novo kaznivo dejanje izogibanja omejevalnim ukrepom. To med drugim zajema prikrivanje oziroma prenos sredstev, ki bi morala biti zamrznjena, posredovanje napačnih ali zavajajočih podatkov o lastništvu oziroma končnem upravičencu ter opustitev predpisanih obveznosti poročanja in posredovanja informacij pristojnim organom.

Cilj predloga zakona je prenos Direktive v slovenski pravni red.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada določila besedilo predloga Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih

Vlada je določila besedilo predloga Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih in ga pošilja v odločanje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Predlog zakona spreminja ureditev posebnih javnih natečajev za zasedbo najvišjih položajev v državni upravi, in sicer na način, da izvedba izbirnih postopkov v posebnih javnih natečajih poteka neposredno pri organu. Na ta način se poenostavlja in povečuje učinkovitost omenjenih postopkov (tudi preko poenotenega preverjanja izpolnjevanja natečajnih pogojev kandidatov pri Centru za kadre), zmanjšuje administrativne ovire pri izvajanju kadrovskih postopkov v državni upravi ter zasleduje učinkovitejšo porabo javnih sredstev (trenutno veljavna ureditev predstavlja določene finančne obremenitve).

Cilj predloga zakona je tudi povečati tudi vlogo predstojnikov in drugih funkcionarjev pri izbiri, saj imajo prav ti odgovornost za delovanje organa ter za izvajanje politik, zato morajo imeti možnost izbire med strokovno usposobljeni kandidati.

Predlagani sistem ohranja poseben javni natečaj kot javni natečaj za zasedbo najvišjih uradniških položajev, hkrati pa na se novo ureja izvedba postopka posebnega javnega natečaja za uradnike na položaju (pomeni generalne direktorje direktoratov, generalne sekretarje, načelnike upravnih enot, predstojnike organov v sestavi, predstojnike vladnih služb in direktorje občinskih uprav). Za uradnike na položaju se bo izvedel posebne javni natečaj, ki ga bo izvajala posebna komisija, ki jo bo imenoval funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren.

Predlog tudi določa, da izbirni postopek, ki je v celoti digitaliziran in skrajšan, prevzame Center za kadre (Center). Predlagana ureditev določa, da preko Centra poteka objava posebnega javnega natečaja, preverjanje izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v izbirni postopek, presoja vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje položaja kot pomoč pristojnemu funkcionarju pri izbiri.

V skladu s predlogom novele zakona merila in metode preverjanja strokovne usposobljenosti določi sama posebna natečajna komisija, ki obvezno preverja poznavanje področja dela organa oziroma organizacijske enote. Predsednik posebne natečajne komisije seznam primernih kandidatov predloži pristojnemu funkcionarju, ki med kandidati s seznama izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši.

Zahteva po izvedbi posebnega javnega natečaja za uradnike na najvišjih položajih tako ohranja načelo zakonitosti, transparentnosti, enakih možnosti in strokovnosti delovanja javne uprave ter prispeva h krepitvi zaupanja javnosti v njeno delovanje.

Predlog zakona določa tudi, da članom Uradniškega sveta mandat preneha z uveljavitvijo tega zakona.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Vlada odgovarja na sklepe Komisije za nadzor javnih financ

Vlada je sprejela odgovor na sklepe Komisije za nadzor javnih financ (KNJF), ki jih je sprejela ob obravnavi točke »Namesto v državni proračun v marže«.

V odgovoru so podrobneje predstavljeni odgovori in dodatne analize ter opredelitve do sprejetih sklepov, ki so podrobneje povezani z sprejemom Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov ter znižanjem trošarin na bencin.

KNJF je med drugim vlado pozvala, da zniža marže in jih ne dviguje, dokler končna cena naftnih derivatov ne doseže ravni cen pred energetsko krizo. Vlada odgovarja, da razume skrb Komisije za nadzor javnih financ glede gibanja cen naftnih derivatov. Bi pa želela poudariti, da je Slovenija ena redkih držav v EU, ki je v času energetske krize, kot posledica konflikta v Hormuškem zalivu, ohranila regulacijo cen goriv na črpalkah zunaj avtocest, s čimer se gospodinjstvom in gospodarstvu zagotavlja stabilnost in predvidljivost. Cene goriv v Sloveniji so danes med najnižjimi v EU. Ob tem pa velja poudariti, da je ravno država pri tem pomembno prispevala k znižanju, saj je praktično trošarine, ki predstavljajo večji delež v drobnoprodajni ceni, že znižala na minimalno raven. S tem je vlada že prevzela pomemben del bremena, da bi ublažila vpliv globalnih cen na potrošnike. Marže so še vedno omejene, kar pomeni, da trgovci ne morejo prosto oblikovati cen in pri tem marža predstavlja okoli 7 odstotkov drobnoprodajne cene. To pomeni, da marže niso glavni dejavnik končne cene, saj večino predstavljajo svetovne cene nafte, trošarine in DDV. Vlada si bo še naprej prizadevala za regulacijo cen in bo spremljala razmere na svetovnih trgih, saj cilj vlade ostaja jasen, to je stabilne, predvidljive in konkurenčne cene goriv ter vzdržne javne finance.

Vlada se zaveda, da je transparentnost zagotavljanja vseh ustreznih informacij ključno pri delovanju in vzpostavljanju konkurenčnega poslovnega okolja. Pomembno je zavedanje, da v obdobju, ko smo soočeni z negotovimi situacijami povezanimi s cenami energentov to neposredno pomembno vpliva tudi na dvig produktivnosti in ohranjanju življenjskega standarda prebivalstva. Vse pa je neposredno povezano z zagotavljanjem javnofinančne vzdržnosti.

Vir: Ministrstvo za finance