Evropska komisija objavila pomladanski sveženj dokumentov v okviru evropskega semestra

Sveženj dokumentov vključuje predlog specifičnih priporočil za države, poročila o državah, predlog smernic za politike zaposlovanja držav članic, predloge odločitev v okviru postopka odprave makroekonomskih neravnovesij in oceno, ali države izpolnjujejo pravila glede primanjkljaja in dolga.

Komisija v okviru omenjenega svežnja poudarja, da je potrebno graditi na prednostih EU z usklajenim ukrepanjem za krepitev konkurenčnosti, odpornosti, socialne kohezije in strateške avtonomije EU. Tudi v tem ciklu evropskega semestra Kompas konkurenčnosti ostaja vodilni okvir za uresničevanje prednostnih nalog Unije, med katerimi so krepitev potenciala enotnega trga, zmanjševanje inovacijskega zaostanka, pospeševanje razogljičenja, zmanjševanje strateških odvisnosti ter spodbujanje zaposlovanja in razvoja spretnosti.

V poročilu o spoštovanju fiskalnih pravil EU v državah, ki še niso v postopku čezmernega primanjkljaja, je Komisija ocenjevala, ali napovedane oziroma pretekle vrednosti dolga, primanjkljaja in rasti očiščenih odhodkov zahtevajo sprožitev postopka čezmernega primanjkljaja. To oceno je pripravila za Bolgarijo, Nemčijo, Estonijo, Latvijo in Slovenijo. Glede na oceno, predstavljeno v poročilu, je na tej stopnji le za Bolgarijo upravičeno začeti postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za Slovenijo je presežna rast očiščenih odhodkov v preteklih dveh letih znotraj dovoljenih odstopanj od Pakta za stabilnost in rast, a hkrati Komisija ocenjuje, da bo primanjkljaj tako letos kot prihodnje leto presegel referenčno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Zaradi negotovosti glede učinkov napovedanih ukrepov tako na prihodkovni kot odhodkovni strani javnih financ bo Komisija skladnost s fiskalnimi pravili znova presojala jeseni.

Za države, ki so že v postopku čemernega primanjkljaja, pa Komisija ugotavlja, da nadaljnji ukrepi niso potrebni, saj so države sprejele učinkovite ukrepe, za Malto pa Komisija Svetu EU priporoča, da postopek čezmernega primanjkljaja odpravi.

V poročilih o državah za leto 2026 je podrobno analiziran gospodarski, zaposlitveni in socialni razvoj v državah članicah. V njih so izpostavljeni ključni izzivi, ki vplivajo na konkurenčnost in blaginjo. Poročila vsebujejo tudi posodobljeno oceno napredka pri izvajanju preteklih specifičnih priporočil za države, črpanju EU sredstev, uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in spoštovanju novih fiskalnih pravil.

V Poročilu za Slovenijo Komisija ugotavlja, da se je v naši državi leta 2025 rast BDP nadaljevala, vendar počasneje kot v povprečju po pandemiji covida-19. Leto so namreč zaznamovali neugodni mednarodni dogodki, ki so povzročali motnje v trgovini in večjo negotovost. Posledično, kot je navedeno v poročilu, se je rast slovenskega gospodarstva umirila. Kljub temu se je realna rast plač znatno okrepila, kar je spodbudilo večjo potrošnjo gospodinjstev, zlasti v drugi polovici leta 2025. Poleg tega so se državne investicije močno povečale tudi zaradi sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Srednjeročna gospodarska rast naj bi bila nad povprečjem območja evra, k čemur bodo prispevale močna potrošnja in investicije, vključno s stanovanjsko gradnjo. Rast naj bi letos dosegla 1,9 odstotka, v letu 2027 pa 2,3 odstotka.

V okviru specifičnih priporočil Komisija Sloveniji predlaga, naj sprejme ukrepe za obvladovanje rasti očiščenih odhodkov. Okrepiti je potrebno obrambne izdatke in pripravljenost, hkrati pa zagotoviti učinkovitost porabe ter postopno prilagoditi proračun višjim potrebam na tem področju. Ukrepi zaradi višjih cen energije naj bodo začasni, ciljno usmerjeni in fiskalno vzdržni. Poleg tega je treba preusmeriti davčne prihodke v bolj razvojno naravnane vire in povečati učinkovitost javne porabe, zlasti s pregledi največjih izdatkovnih področij. Nadalje Komisija Sloveniji predlaga nadaljevanje izvajanja reform in naložb v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter izvajanja programov v okviru kohezijske politike. Slovenija naj zmanjša administrativne obremenitve za podjetja ter okrepi konkurenčnost z večjo dinamiko poslovanja. Spodbuja naj hitro rastoča podjetja z boljšimi pogoji za lastniške naložbe ter vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije. Nadalje Komisija Sloveniji predlaga, naj pospeši uvajanje obnovljivih virov energije. Pospeši naj se tudi izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost ter spodbuja elektrifikacijo in digitalizacijo prometnega sektorja. Okrepiti je potrebno podnebno in vodno odpornost z izvajanjem ciljno usmerjenih prilagoditvenih in okoljskih ukrepov. Na področju trga dela in izobraževanja pa Komisija Sloveniji predlaga, naj naslovi pomanjkanje delovne sile na trgu dela z zagotavljanjem in pridobivanjem kompetenc ter uskladitvijo izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. Pospešiti je potrebno izdajanje delovnih dovoljenj, tudi za visoko kvalificirane delavce. Spodbuja naj vseživljenjsko učenje ter nadalje izboljša delovne pogoje, zlasti v zdravstvu, socialnem varstvu, dolgotrajni oskrbi in izobraževanju.

Komisija je v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji sprejela več odločitev. Ocenila je obstoj makroekonomskih neravnovesij za sedem držav članic, izbranih za poglobljene preglede. Ranljivosti se v nekaterih državah članicah, ki so predmet poglobljenega pregleda, zmanjšujejo, kar v nekaterih primerih vodi do ugotovitve, da neravnovesij ni več. Grčijo, Nizozemsko in Švedsko je Komisija tako ocenila kot države, ki se ne soočajo več z neravnovesji. Italija, Madžarska in Slovaška se še naprej soočajo z neravnovesji, prav tako Romunija, kjer pa ranljivosti ostajajo izrazite.