Ukrepi za preprečevanje širjenja japonskega hrošča
UVHVVR in druge strokovne službe s področja zdravstvenega varstva rastlin tudi v letu 2026 izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja japonskega hrošča. Od sredine maja na širšem območju Lukovice in Ljubljanskega barja nameščajo feromonske pasti za spremljanje prisotnosti škodljivca in morebitnega širjenja izven že znanih napadenih območij. Pasti vsebujejo majhne količine privabilnih snovi (feromonov in rastlinskih atraktantov), niso nevarne za ljudi ali živali, in jih ni treba dotikati ali premikati, da ne motijo rezultatov spremljanja. Japonski hrošč iz severovzhodne Azije je v Evropi prisoten od leta 2014, napada več kot 300 vrst rastlin, zato obstaja potreba po pravočasnem odkrivanju; občane prosijo, da v primeru suma kontaktirajo UVHVVR ali KIS ter priložijo fotografijo, natančno lokacijo, datum najdbe in kontaktne podatke.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in druge strokovne službe s področja zdravstvenega varstva rastlin tudi v letu 2026 izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja japonskega hrošča. V ta namen se od sredine maja na širšem območju Lukovice in Ljubljanskega barja nameščajo feromonske pasti za spremljanje navzočnosti hrošča.
Nameščanje pasti
UVHVVR v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije (KIS) na izbranih lokacijah v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče od sredine maja namešča posebne feromonske pasti za spremljanje odraslih hroščev. Z njimi se ugotavlja, ali je škodljivec prisoten na določenem območju ter ali se pojavlja tudi izven že znanih napadenih območij na Barju (Ljubljana, lokacija AC počivališča Barje - jug) in v Lukovici.
Pasti vsebujejo majhne količine privabilnih snovi (feromonov in rastlinskih atraktantov), ki niso nevarne za ljudi ali hišne živali. UVHVVR in KIS občane prosita, da se pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo. Vsak poseg lahko moti rezultate spremljanja in oteži pravočasno zaznavanje ter izkoreninjanje japonskega hrošča.
Zakaj je japonski hrošč škodljiv?
Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, v Evropi pa je prisoten od leta 2014. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji, kantonu Ticino v Švici ter delih Nemčije, od tam pa se prek kamionov, osebnih avtomobilov ali vlakov redno prenaša kot slepi potnik na druga območja. Ko se vozilo ustavi, hrošči izletijo in poiščejo gostiteljske rastline v bližini.
Napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Hrošči objedajo liste, ki dobijo čipkast izgled, plodove in cvetove, ličinke pa poškodujejo korenine travne ruše. Najraje ima vinsko trto, koščičarje, jablano, lesko, vrtnico, viniko, jagodičje, aktinidijo, fižol, sojo, javor, brest, lipo, divjo kostanj in številne druge rastline. Ker se hitro razmnožuje in nima naravnih sovražnikov, lahko povzroči obsežno škodo v urbanem okolju, na vrtovih in kmetijskih površinah.
Kako ga prepoznamo?
Odrasli hrošči so veliki približno en centimeter, ovalni, kovinsko zeleni z bakreno rjavimi pokrovkami. Na bočni strani in zadku imajo značilne bele šope dlačic. Japonski hrošč se pogosto zamenjuje z vrtnim hroščem, ki ima dlakave pokrovke in je brez belih šopkov dlačic.
Občani naj bodo v pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča in značilne poškodbe rastlin. V primeru suma naj nemudoma obvestijo UVHVVR ([email protected]) ali KIS ([email protected]). Priložijo naj fotografijo, natančno lokacijo, datum najdbe in kontaktne podatke.
Zgodnje odkrivanje in poročanje omogoča hitrejše ukrepanje strokovnih služb in zmanjša gospodarsko škodo.
https://www.gov.si/novice/2026-05-27-ukrepi-za-preprecevanje-sirjenja-japonskega-hrosca
