Začel se je dvodnevni Geo Slovenija Hackathon

Interes za sodelovanje je bil velik – na razpis se je prijavilo kar sedemnajst ekip, strokovna komisija pa je na podlagi objavljenih kriterijev izbrala sedem najboljših. Že prvi dan je bilo mogoče začutiti veliko energije, ustvarjalnosti in predvsem želje po iskanju novih rešitev, ki bi znale iz množice podatkov ustvariti uporabne zgodbe za resnične potrebe prostora, okolja in družbe.

Udeležence je ob začetku v imenu direktorja Geodetske uprave pozdravil Matjaž Grilc, vodja Projektne enote za vodenje strateških in evropskih projektov. Ob tem je poudaril zadovoljstvo, da se toliko mladih zanima za področje geoprostorskih podatkov, umetne inteligence in digitalne prihodnosti prostora ter želi svoje znanje in ideje preizkusiti tudi v praksi.

V uvodnem delu je bila predstavljena tudi skupnost Geo Slovenija – nastajajoči geoprostorski ekosistem Slovenije, katerega cilj je povezovanje podatkov, procesov in ljudi. Poseben poudarek je bil namenjen dejstvu, da skoraj vsi podatki vsebujejo tudi komponento lokacije. Prav lokacija predstavlja skupni imenovalec različnih informacijskih sistemov in osnovo za vzpostavljanje geoprostorskega digitalnega dvojčka države.

Poudarjeno je bilo, da danes podatki pogosto še vedno nastajajo in živijo znotraj posameznih institucionalnih »silosov«, medtem ko realno življenje in potrebe uporabnikov te silose že dolgo presegajo. Procesi, kot so gradnja, upravljanje voda, okolja, infrastrukture ali prostora, zahtevajo povezovanje podatkov iz različnih področij. Prav zato je bil vzpostavljen projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir – SLO4D, v okviru katerega so bili uspešno povezani različni državni sistemi, procesi in podatkovni viri. Projekt je dokazal, da je mogoče med seboj povezati različne vsebinske sklope ter ustvariti bolj učinkovite, pregledne in uporabniku prijazne digitalne storitve.

Geo Slovenija tako ni le tehnološka rešitev, temveč skupnost partnerjev iz javne uprave, znanosti, izobraževanja, gospodarstva in civilne sfere, ki skupaj gradijo odprt in povezan ekosistem prostorskih informacij. Njegovo osrednje vozlišče bo Portal Geo Slovenija – enotna vstopna točka do podatkov, storitev in aplikacij različnih partnerjev skupnosti.

Posebej zanimiv del predstavitve je bila tudi vizija prihodnjega razvoja geoprostorske inteligence. Govor je tekel o povezovanju velikih količin podatkov, umetne inteligence in LLM agentov, ki bodo v prihodnosti omogočali enostavno, pogovorno uporabo prostorskih podatkov ter hitrejše pridobivanje uporabnih informacij za odločanje, načrtovanje in vsakdanje življenje.

Udeležencem Hackathona so bili nato predstavljeni podatkovni viri, orodja in kriteriji ocenjevanja. Aljaž Žel, Jan Keber in dr. Andreja Švab Lenarčič so predstavili vrste podatkov, ki so ekipam na voljo, načine njihovega pridobivanja, oddajo podatkov in predstavitev ter možnosti strokovne podpore pri delu.

Nato so bile predstavljene sodelujoče ekipe in mentorje, zbrane pa je nagovoril tudi dr. Domen Mongus, predsednik komisije za ocenjevanje rešitev Hackathona. V svojem nagovoru je poudaril pomen podatkovnih prostorov, povezovanja različnih podatkovnih virov ter poudaril razmislek o prihodnji uporabi umetne inteligence in naprednih računalniških zmogljivosti pri razvoju skupnosti Geo Slovenija.

Z zanimanjem pričakujemo končne rezultate Hackathona. Verjamemo, da bodo udeleženci razvili številne uporabne ideje, predloge in rešitve, ki bodo lahko pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju skupnosti Geo Slovenija ter uporabi prostorskih podatkov v praksi.