Državni proračun aprila s presežkom
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je državni proračun zabeležil približno 5,6 milijarde evrov odhodkov in 5,2 milijarde evrov prihodkov; odhodi so bili za 13,7 odstotka višji, prihodki pa za 11,3 odstotka glede na isto obdobje lani, in sta dosegla 32 % načrtovanih odhodkov oziroma 33,7 % načrtovanih prihodkov. Po aprilski presežku 268 milijonov evrov je proračunski primanjkljaj v štirih mesecih znašal 423 milijonov evrov. Odhodki so se povečali zlasti na transferjih posameznikom in gospodinjstvom (779 milijonov evrov, +13,4 %), stroških dela v javnem sektorju (1,7 milijarde evrov, +8,5 %), investicijah (415 milijonov evrov, +28,5 %) ter subvencijah (214 milijonov evrov, +1,8 %); prihodki pa so povečani predvsem zaradi višjih davčnih prilivov (4,6 milijarde evrov, +8,9 %), pri čemer so glavni prispevki DDV (2,0 milijarde evrov, +9,6 %), dohodnina (826 milijonov evrov, +5,2 %), davki pravnih oseb (702 milijonov evrov, +27,6 %) in prilivi iz Evropske unije (312 milijonov evrov, +61,3 %).
Državni proračun je v prvih štirih mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil približno 5,6 milijarde evrov odhodkov in 5,2 milijarde evrov prihodkov. Več sredstev kot v enakem obdobju lani smo namenili za socialne transferje, subvencije, investicije in stroške dela v javnem sektorju.
Odhodki so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 13,7 odstotka in so dosegli 32 odstotkov odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu. Prihodki so se zvišali za 11,3 odstotka in so dosegli 33,7 odstotka načrtovanih prihodkov. Po aprilskem 268-milijonskem presežku je proračunski primanjkljaj v štirih mesecih znašal 423 milijonov evrov.
Proračunski odhodki
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v prvih štirih mesecih namenili 779 milijonov evrov oziroma 13,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Zvišal se je obseg sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, za nezaposlene in za zagotavljanje socialne varnosti, predvsem za izvajanje osebne asistence.
V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 642 milijonov evrov oziroma 1,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 519 milijonov evrov – odpade na pokojninsko blagajno in je primerljiv enakemu lanskemu obdobju.
Odhodki za investicije so dosegli 415 milijonov evrov oziroma 28,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Vlagali smo v vojaško opremo, gradnjo in vzdrževanje cest, železniško infrastrukturo in zdravstvo.
Za subvencije smo namenili 214 milijonov evrov oziroma 1,8 odstotka več od primerljivega obdobja lani. Zvišale so se predvsem zaradi višjih neposrednih plačil v kmetijstvu.
Za stroške dela v javnem sektorju smo namenili 1,7 milijarde evrov, kar je 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je v večji meri posledica napredovanj in plačne reforme.
Proračunski prihodki
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni del proračunskih prihodkov, so v prvih štirih mesecih dosegli 4,6 milijarde evrov oziroma 8,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Največ davčnih prihodkov zberemo z davkom na dodano vrednost; v prvih štirih mesecih se ga je v državni proračun nateklo za dve milijardi evrov oziroma 9,6 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Prilivi iz dohodnine so znašali 826 milijonov evrov oziroma 5,2 odstotka več kot v prvih štirih mesecih lani. Rast teh prihodkov poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, saj del prejmejo občine.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 702 milijona evrov oziroma 27,6 odstotka več kot lani, s trošarinami pa 514 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka več kot lani.
Iz proračuna Evropske unije smo prejeli 312 milijonov evrov, kar je 61,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, predvsem na račun prejetih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
https://www.gov.si/novice/2026-05-06-drzavni-proracun-aprila-s-presezkom
