Življenje rekam
Na mednarodnem kongresu LIFE2RIVERS v Ljubljani so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o sodobnih pristopih k obnovi rek, upravljanju poplavnih ravnic in naravi temelječih rešitvah ter o krepitvi odpornosti na podnebne spremembe. Generalna direktorica Direktorata za vode Lidija Globevnik je poudarila, da obnova rek ni zgolj okoljsko ali tehnično vprašanje, temveč vprašanje prostora in družbenega dogovora; načrtovanje mora biti odgovorno, strokovno in vključevati odprto razpravo o prostorskih, gospodarskih in družbenih posledicah. Poudarila je tudi potrebo po tesnem sodelovanju med raziskovalnimi institucijami, državnimi organi, lokalnimi skupnostmi in deležniki, ter da brez usklajevanja interesov dolgoročna obnova rek ne more biti uspešna; kongres spodbuja izmenjavo izkušenj in prispeva k razvoju sodobnih pristopov upravljanja voda in obnov rečnih ekosistemov.
Rekam moramo vrniti prostor, toda hkrati moramo vrniti prostor tudi resni, strokovni in pošteni razpravi – razpravi, ki ne skriva konfliktov, ki razume omejitve, temelji na podatkih in ima dovolj poguma, da prizna, da popolnih rešitev ni, je 19.maja na kongresu Življenje rekam sporočila generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Globevnik.
Dr. Lidija Globevnik med nagovorom | Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Na mednarodnem kongresu, ki v Ljubljani poteka v okviru projekta LIFE2RIVERS, so se zbrali domači in tuji strokovnjaki, raziskovalci, predstavniki institucij in drugi strokovnjaki s področja upravljanja voda, obnove rek ter na naravi temelječih rešitev (NTR). Kongres odpira prostor za razpravo o sodobnih pristopih k obnovi rek, upravljanju poplavnih ravnic ter krepitvi odpornosti prostora na podnebne spremembe.
Dr. Lidija Globevnik je kot častna govornica v uvodnem nagovoru poudarila, da obnova rek ni zgolj okoljsko ali tehnično vprašanje, temveč predvsem vprašanje prostora, usklajevanja interesov in družbenega dogovora. Izpostavila je, da so bile številne reke v preteklosti preoblikovane zaradi potreb razvoja družbe, danes pa se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja naravnih procesov in zagotavljanja več prostora vodi.
V nagovoru je opozorila tudi, da na naravi temelječe rešitve zahtevajo odgovorno in strokovno načrtovanje ter odprto razpravo o prostorskih, gospodarskih in družbenih posledicah posameznih ukrepov. Poudarila je pomen sodelovanja med raziskovalno skupnostjo, državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki ter izpostavila, da brez usklajevanja različnih interesov dolgoročna obnova rek ne more biti uspešna. "Veliki evropski raziskovalni programi in projekti, ki razvijajo koncepte na naravi temelječih rešitev, ne govorijo več samo o koristih, ampak vse več pozornosti namenjajo omejitvam, kompromisom in konfliktom. To je pomemben znak zrelosti."
Direktorica je ob zaključku poudarila, da zdravi rečni sistemi predstavljajo enega ključnih temeljev dolgoročne odpornosti družbe ter da se moramo ob vračanju prostora rekam zavedati, da ga mora nekdo drug prepustiti. Ko povečamo naravno dinamiko reke, povečamo tudi določeno stopnjo negotovosti. "To ne pomeni, da so rešitve napačne, pomeni pa, da moramo biti pri njihovem načrtovanju pošteni, strokovni in odgovorni."
"Narava ni slogan, obnova ni marketinška oznaka in reka ni projektni diagram. Je del prostora, v katerem se srečujejo ekologija, razvoj, varnost, gospodarstvo in družba. Od tega, kako bomo znali te interese usklajevati, pa bo odvisno tudi, kakšne reke bomo zapustili prihodnjim generacijam," je še izpostavila dr. Lidija Globevnik.
Udeležence je nagovorila tudi vršilka dolžnosti direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode dr. Lidija Kegljevič Zagorc, ki je poudarila, da podnebne spremembe postajajo vse bolj oprijemljiva realnost, zato je pri upravljanju voda nujno iskati celovite in dolgoročno vzdržne rešitve. Ob tem je izpostavila pomen na naravi temelječih rešitev, ki prispevajo k zmanjševanju poplavne ogroženosti, izboljšanju stanja voda ter krepitvi odpornosti ekosistemov.
Med častnimi govorci otvoritvenega dela kongresa so bili tudi dr. Damijan Denac, direktor Zavoda RS za varstvo narave, doc. dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, ter Martin Janes, predsednik Evropskega centra za obnovo rek (ECRR).
Kongres predstavlja pomembno priložnost za krepitev sodelovanja in izmenjavo izkušenj med domačimi in mednarodnimi strokovnjaki ter institucijami, ki delujejo na področju upravljanja voda, obnove rek in varstva narave, ter prispeva k razvoju sodobnih pristopov upravljanja voda in obnove rečnih ekosistemov.
Udeleženci dogodka | Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor
