Trg ekoloških živil v Sloveniji raste
Nova raziskava o stanju trga ekoloških živil v Slovenija kaže, da trg raste: delež mesečnih kupcev se z 68,7 % leta 2021 zvišal na 69,9 % leta 2026, poraba na gospodinjstvo pa z 57 evrov na 95 evrov na mesec. Večina želi večjo ponudbo ekoloških živil, predvsem v javnih ustanovah; tretjina pričakuje, da bo v prihodnjem letu kupovala še več ekoloških živil, največji interes pa med mladimi (18–29 let, 48 %). Cenovne premije za kombinacijo slovenskega porekla in ekološke pridelave znašajo okoli 19 % za sadje, 14 % za zelenjavo in mlečne izdelke; ekološki nakupi so najpogostejši pri sadju, zelenjavi in jajcih. Cena ostaja glavni spodbujevalnik nakupov – 60 % bi kupovalo več, če bi bile cene nižje; dodatno pa bi nakup spodbudila boljša dostopnost v trgovinah (33 %), večja ponudba slovenskih ekoloških izdelkov (27 %) in večje zaupanje v certifikate (26 %), ter obstaja močna podpora ekološki ponudbi v javnih ustanovah (več kot 70 % želi več v bolnišnicah, šolah in vrtcih).
Nova raziskava, ki je bila v prvi polovici maja opravljena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije (N=1172), kaže, da trg ekoloških živil v Sloveniji raste in da si večina anketiranih želi večjo ponudbo ekoloških živil, predvsem v javnih ustanovah.
Delež mesečnih kupcev ekoloških živil je z 68,7 odstotka (2021) narasel na 69,9 odstotka (2026). Ocenjena mesečna poraba za ekološka živila na gospodinjstvo je porasla s 57 evrov na 95 evrov. Tretjina potrošnikov pričakuje, da bo v prihodnjem letu kupovala še več ekoloških živil. Pri tem je interes najvišji pri najmlajši starostni skupini (18–29 let), kjer porast nakupov ekoloških živil v prihodnjih letih pričakuje približno polovica (48 odstotkov).
Za potrošnike je sicer slovensko poreklo pomembnejši dejavnik nakupa kot način pridelave, so pa pripravljeni plačati več za živila, ki so slovenskega porekla in ekološka. Cenovne premije za takšno kombinacijo znašajo 19 odstotkov več pri sadju, 14 odstotkov več pri zelenjavi in 14 odstotkov več pri mlečnih izdelkih v primerjavi z evropsko klasično pridelavo.
Ekološki nakupi so najpogostejši pri sadju, zelenjavi in jajcih. Čeprav potrošniki pogosto kupujejo tudi pekovske izdelke, mleko in mlečne izdelke ter meso, pa se za ekološke različice teh kategorij odločajo redkeje.
Nakup ekoloških živil vodi zaznana kakovost in enačenje z zdravjem. Približno polovica kupcev ekološka živila izbira zaradi prepričanja, da so bolj zdrava oziroma kakovostnejša, okoli dve petini izpostavljata še nizko vsebnost aditivov, boljši okus ter odsotnost pesticidov in GSO.
Med spodbujevalnimi dejavniki sicer izstopa cena. Med anketiranimi je 60 odstotkov takih, ki bi kupovali več ekoloških živil, če bi bila ta cenejša. Dodatno pa bi jih k nakupu spodbudili tudi boljša dostopnost v trgovinah (33 odstotkov), večja ponudba slovenskih ekoloških izdelkov (27 odstotkov) ter večje zaupanje v certifikate ekološke pridelave (26 odstotkov).
Med anketiranimi je izražena močna podpora ekološki ponudbi v javnih ustanovah. Več kot 70 odstotkov si želi več ekoloških živil v bolnišnicah, šolah in vrtcih, okoli 60 odstotkov pa več ekološke ponudbe tudi v trgovinah ter restavracijah in gostilnah.
Analiza Trg ekoloških izdelkov: potrošniške navade in odnos do ekoloških živil v RS – stanje v letu 2026 je dostopna tu.
-
Raziskava odnosa potrošnikov do ekoloških živil v Sloveniji
Analize in raziskave- Odnos potrošnikov do ekoloških živil v Sloveniji (pdf, 7.9 MB)
https://www.gov.si/novice/2026-06-03-trg-ekoloskih-zivil-v-sloveniji-raste
