Čas je za vrnitev povratnih steklenic

V okviru projekta ČISTO smo v zadnjem letu skupaj s partnerjem, društvom Eko krog, in ob podpori Eko sklada analizirali, zakaj je tako, kaj o povratnih steklenicah menijo potrošniki in kako bi jih lahko znova približali vsakdanjemu nakupovanju.

Povratne steklenice so bile nekoč nekaj povsem običajnega. Danes jih na trgovskih policah skoraj ne opazimo, čeprav bi lahko z njihovo ponovno uporabo občutno zmanjšali količino odpadkov, porabo surovin in vpliv embalaže na okolje.

Infografika: čas je za vrnitev povratnih steklenic

Kaj nas je zanimalo?

Zanimalo nas je predvsem, zakaj so povratne steklenice, ki so bile nekoč stalnica slovenskih trgovin, postale tako redke. Ali jih potrošniki ne želijo več kupovati? Je težava v premajhni ponudbi, nejasnih informacijah ali zapletenem vračanju? In kaj bi morali spremeniti, da bi bila ponovna uporaba embalaže znova preprosta in samoumevna izbira?

Pri naši analizi smo se lotili štirih deležnikov, ki oblikujejo stanje na trgu:

1. Potrošniki

Potrošnike smo vprašali, kaj je glavni razlog, da domov ne prinašajo več pijače v povratni embalaži.

2. Proizvajalci

S proizvajalci smo se pogovarjali o tem, kaj je razlog, da njihovi stroji večinoma ne omogočajo polnjenja pijač v povratne steklenice ali drugo povratno embalažo, zato pa se vedno znova pojavi nova vrsta embalaže za enkratno uporabo – zadnji primer je denimo sestavljena kartonasta embalaža (tetrapak).

3. Trgovci

Pri srečanjih s trgovci nas ni zanimalo samo, zakaj od proizvajalcev ne zahtevajo več pijače v povratni embalaži, ampak tudi, zakaj takšne pijače ne označujejo posebej in potrošnikom bolj jasno predstavijo sistem vračanja embalaže.

4. Zakonodajalci

Na koncu projekta smo analizo združili v skupen poziv, ki smo ga namenili zakonodajalcu, poslali pa smo ga tudi proizvajalcem in trgovcem. V njem smo nanizali vrsto predlogov, kako spet zagnati

Zakaj je povratna (steklena) embalaža okoljsko primernejša?

Ponovna uporaba steklenic je z okoljskega vidika zelo učinkovita, je pa res, da lahko prihaja do odstopanj pri nekaterih znamkah in proizvajalcih. Pri obravnavi stroškov ima razmeroma velik delež transport steklenic, a različne analize dokazujejo, da pri krajših transportnih poteh (do 200 km) dileme ni več.

Infografika: povratna steklenica je okolju prijaznejša

Strokovnjaki z Univerze v Utrechtu so pregledali 32 različnih analiz življenjskega cikla različnih vrst embalaže za pijače in ugotovili, da lahko povratne steklenice v primerjavi z embalažo za enkratno uporabo povzročijo bistveno manj izpustov toplogrednih plinov:

• - 85 % v primerjavi s steklenico za enkratno uporabo,
• - 70 % v primerjavi s plastenko,
• - 57 % v primerjavi s pločevinko.

Ne pozabimo: ena povratna steklenica v povprečju opravi 25 do 30 krogov, v nekaterih primerih tudi več kot 50. To pomeni, da bi ob uporabi samo povratnih steklenic količino embalaže, ki jo odvržemo (pa čeprav v zabojnik, namenjen reciklaži), zmanjšali na zgolj nekaj odstotkov tistega, kar odvržemo danes.

Povratnih steklenic v trgovinah skoraj ni več

Naša analiza je pokazala, da je v običajnih trgovinah potrošnikom v povratnih steklenicah na voljo:

• nekaj vrst navadne in mineralne vode,
• pivo, a v zelo omejeni izbiri, največkrat zgolj osnovno pivo največjih dveh slovenskih znamk.

Delež ponudbe pijač v povratni steklenici v običajnih trgovinah je ocenjen na manj kot en odstotek, zato povratnih steklenic na polici pogosto ni preprosto najti.

Označbe, ki jih ni

Povratne steklenice na policah niso posebej označene, prav tako ob njihovi ceni ni omenjeno plačilo kavcije.

Vračilo steklenic ni standardizirano, vračilne točke niso vidno označene, način vračanja se od trgovine do trgovine razlikuje. Ekstremni primer je bilo vračanje pri mesarjevem pultu v kotu srednje velikega supermarketa.

Kaj pravijo deležniki?

Stališča naših sogovornikov se v nekaterih točkah razlikujejo, a povratnih steklenic vendarle nihče še ne odpisuje. Predvsem poudarjajo, da bi za njihovo širšo uvedbo potrebovali sodelovanje vseh.

1. Proizvajalci vidijo smisel v povratni embalaži, a hkrati opozarjajo na stroške, ki bi jih povzročile zakonske zahteve za širšo uvedbo. Prizadevajo si za stabilen in predvsem predvidljiv sistem, da bi lahko ustrezno načrtovali prihodnje naložbe.
2. Trgovci na eni strani potrjujejo, da povpraševanje obstaja in da ponudba temu ne sledi. Hkrati opozarjajo na zapleteno logistiko zbiranja in vračanja, še zlasti v manjših trgovinah.
3. Potrošniki so v naši anketi z 92-odstotnim deležem potrdili, da bi pogosteje kupovali pijačo v povratnih steklenicah, če bi bila ponudba večja. Poleg tega si želijo bolj jasnih oznak in preprostejšega vračanja.

Kako delajo v tujini?

Avstrija: pred kratkim prenovljen sistem kavcijskega zbiranja embalaže pijač (tudi tiste za enkratno uporabo) je med drugim prinesel zahtevane kvote povratne embalaže, in sicer mora biti potrošnikom na voljo vsaj četrtina pijače v povratni embalaži. Kot kažejo zadnji podatki, so pri tem uspešni, pri pivu je delež skoraj polovičen, pri vodi pa nekaj manj kot tretjinski.

Češka: tradicionalno je zadržala velik delež piva, polnjenega v povratne steklenice, ta naj bi bil skoraj 60-odstoten. Pri preostalih pijačah je povratna embalaža v manjšini, večinoma je delež od 10- do 15-odstoten.

Francija: ima zakonski cilj do prihodnjega leta doseči najmanj 10 odstotkov pijač, polnjenih v povratno embalažo, čeprav je do zdaj slovela kot država z najmanj povratne embalaže v EU. Leta 2023 je bil delež v vseh segmentih manj kot 5-odstoten. V ta namen so predstavili številne ukrepe, povezane z zmanjšanje količin plastike za enkratno uporabo, ter pravila za javno naročanje in način ponujanja pijač v javnih ustanovah in šolah.

Nemčija: ima največji delež pijač v povratni embalaži med vsemi državami EU. Po zakonu bi moralo biti na ta način polnjenih vsaj 70 odstotkov pijač, kar ni težava za pivo in vodo, tudi pri gaziranih pijačah se je ta delež zelo povečal, manjši ostaja pri sokovih.

Španija: poskuša vinarje prepričati, da se vključijo v sistem standardiziranih povratnih steklenic. V ta namen so izvedli več projektov in ugotovili, da je bila ponovna uporaba dražja zgolj zaradi transportnih stroškov. Prizadevajo si za omejitev kroga, ki ga pokrivajo posamezne pralnice, in predvsem za dosego zadostne ekonomije obsega.

Infografika: povratna embalaža in dobre prakse iz tujine

Kaj mora storiti Slovenija?

Do leta 2030 EU zavezuje članice, da potrošnikom v maloprodaji (brez gostinstva) ponudijo vsaj deset odstotkov pijač v povratni embalaži. Podrobnosti, na kakšen način to doseči, iz Bruslja prihajajo bolj počasi, a to ne sme upočasnjevati zakonskih določil v državah članicah. Leto 2030 je blizu, zato bi morali vsaj do konca leta 2027 sprejeti jasna pravila za vse v verigi, da bi se deležniki lahko ustrezno pripravili.

Naši predlogi za uspešen prehod

Jasna in enotna oznaka

Pijača v povratni embalaži naj bo že na prvi pogled prepoznavna na sami embalaži in na trgovski polici.
Ločeno navedena kavcija – Višina kavcije naj bo jasno označena ob ceni, prizadevati si je treba za enotno kavcijo na ravni sistema ali vsaj znotraj posamezne skupine pijač.

Preprosto vračanje

Vračanje naj bo na voljo v vseh dovolj velikih trgovinah, po možnosti z avtomati. Po potrebi je treba razmisliti tudi o vračilnih točkah na nekaterih javnih mestih (denimo vaških trgih, blizu lokalne trgovine).

Večja ponudba

Proizvajalci in trgovci naj poskrbijo, da bo potrošnikom na voljo čim večja ponudba pijač v povratni embalaži, nič ne bo narobe, če bo takšnih pijač na voljo več od zakonskih zahtev.

Sodelovanje in stabilnost

Čim prej je treba doseči jasne cilje po posameznih obdobjih. Deležnike je treba spodbujati k sodelovanju in vzpostavljanju sistema standardizirane povratne embalaže, v katerega bodo novi, manjši ponudniki vstopali bistveno ceneje, kot če bi morali embalažo razvijati sami.

Avtor: Boštjan Okorn