Odziv ministra dr. Boruta Rončeviča na očitke opozicije glede napovedane šolske reforme
Odgovor ministra dr. Boruta Rončevića na opozicijske očitke k napovedani šolski reformi poudarja, da so že dolgotrajne razprave o izzivih slovenskega šolskega sistema, v katerih je sodelovalo veliko strokovnjakov, prinesle številne uvide in da je cilj reforme izboljšati znanje otrok, pogoje dela učiteljev in ravnateljev ter zmanjšati birokracijo. Poudarja, da gre za izhodišča reforme, ne dokončne rešitve, ter načrtuje oblikovanje Strateškega sveta in izvedbo desetih strokovnih razprav s različnimi deležniki, da bi na podlagi konkretnih predlogov določili ukrepe. Zadržuje pa se od obtoževanj pedagoškega etablizma ter izpostavlja, da reformo ni mogoče zadrževati na račun otrok, temveč treba razpravo usmeriti k boljšim izidom šole v prihodnosti.
Veseli nas, da je celovita reforma slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja prepoznana kot pomembna tema in da odpira širšo javno razpravo. Ob tem pa nas preseneča, da del poslancev v Državnem zboru nasprotuje že sami potrebi po temeljitejših spremembah v šolskem sistemu, ko pa rezultati jasno kažejo, da spremembe potrebujemo.
Rezultati PISA 2025 so najslabši, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi, padec znanja pa se ni zgodil čez noč. Prav tako ne drži, da so bila izhodišča za spremembe oblikovana brez predhodnih razprav. O izzivih slovenskega šolskega sistema že več let potekajo številni strokovni posveti in razprave na različnih ravneh. V letih 2021 in 2022 je bilo denimo izvedenih sedem strokovnih razprav s 659 udeležbami, v procesu priprave Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja pa je sodelovalo več kot 80 strokovnjakov, izvedenih je bilo skoraj 200 srečanj in posvetov, šest regijskih posvetov ter javna razprava tudi v Državnem zboru. Različni deležniki so torej probleme sistema že večkrat prepoznali in o njih razpravljali.
Tudi številni akterji in institucije, ki se danes oglašajo, so pri oblikovanju izobraževalnih politik in rešitev sodelovali že v preteklih letih. Kljub številnim ukrepom pa se rezultati znanja slabšajo. Zato bi bilo neodgovorno nadaljevati po isti poti in čakati na naslednje rezultate. Odgovornost ministrstva je, da se odzove in ukrepa ter znanje ponovno postavi v središče šole.
Ob tem ponovno poudarjamo, da smo predstavili izhodišča reforme, ne dokončnih rešitev. Do konca septembra bo ustanovljen Strateški svet za prenovo vzgoje in izobraževanja, v naslednjih treh mesecih pa bomo izvedli deset strokovnih razprav z različnimi deležniki. Vključili bomo različne strokovne poglede, ravnatelje, učitelje, starše in druge, ki slovenski šolski sistem poznajo in soustvarjajo vsak dan. Na tej podlagi bomo oblikovali konkretne ukrepe in rešitve. Ne bomo pa vključili pedagoškega establišmenta, ki je leta in leta dobro služil s pisanjem neštetih študij, pa še vedno ne zna podati odgovorov na vprašanja, kako obrniti katastrofalne trende ali pa je s svojimi predlogi celo aktivno prispeval k oblikovanju trenutnega sistema.
Ne držijo niti trditve, da je namen reforme zmanjševanje števila učiteljev ali varčevanje na račun otrok. Cilj je več znanja za naše otroke ter boljši pogoji za delo učiteljev in ravnateljev – več strokovne avtonomije, več časa za učence in manj birokracije. Tudi organizacijski model prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe bodo pripravljeni v nadaljnjem strokovnem procesu.
Različna stališča so dobrodošla. Pričakujemo pa argumentirano razpravo in konkretne predloge. Ob rezultatih, ki se že leta slabšajo, je odgovorno ukrepati, ne čakati. Cilj mora biti skupen: boljša šola, več znanja in boljša prihodnost naših otrok.
