Pet let sodelovanja za ohranjanje in trajnostni razvoj območja Mure, Drave in Donave
Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so 14. septembra obeležili peto obletnico razglasitve Unescovega petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, znanega kot Evropska Amazonka. Gre za prvo biosferno območje na svetu, ki povezuje pet držav: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. Razteza se na 930.000 hektarjih ter predstavlja eno največjih povezanih rečnih varstvenih območij v Evropi.
Območje je pomemben koridor biotske raznovrstnosti v Srednji Evropi. Poplavni gozdovi, mrtvice, prodišča, mokrišča in naravni rečni rokavi zagotavljajo življenjski prostor številnim redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Ti ekosistemi imajo pomembno vlogo tudi pri zadrževanju poplavnih voda, ohranjanju kakovosti voda, vezavi ogljika in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Hkrati biosferno območje ponuja priložnosti za trajnostni turizem, lokalno gospodarstvo in druge dejavnosti, ki temeljijo na odgovorni rabi naravnih virov.
Ob peti obletnici je potekalo več dogodkov, namenjenih predstavitvi dosežkov ter krepitvi sodelovanja pri ohranjanju in trajnostnem razvoju območja. Novinarji iz vseh petih držav so se seznanili z aktivnostmi projekta LIFE RESTORE for MDD, ki je namenjen obnovi rečnih in obrečnih ekosistemov, izboljšanju stanja habitatov ter krepitvi čezmejnega sodelovanja ob Muri, Dravi in Donavi.
Pomemben del programa je bil simbolični izpust mladic kečige v Muro v okviru projekta LIFE Boat 4 Sturgeon (spletna stran v angleščini), ki povezuje partnerje iz držav v porečju Donave. Projekt je namenjen ohranjanju ogroženih vrst jesetrovk, krepitvi njihovih populacij v naravi ter ozaveščanju o pomenu njihovega varstva. Populacije kečige so se v preteklosti zmanjšale zaradi regulacij rek, prekinjanja selitvenih poti, sprememb življenjskega prostora in drugih človekovih vplivov. Izpust mladic zato pomeni konkreten prispevek k ohranjanju vrste in naravne dediščine porečja Donave. Dogodek sta organizirala Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Inštitut REVIVO.
V okviru obeležitve je v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor potekalo tudi srečanje županj in županov občin Biosfernega območja Mura. Udeležence je nagovorila vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za okolje, naravo in podnebje mag. Tanja Bolte. Poudarila je pomen Mure kot naravne in razvojne vrednote Pomurja ter pomembno vlogo lokalnih skupnosti pri ohranjanju narave, izboljševanju kakovosti življenja in spodbujanju trajnostnega razvoja.
Aktivnosti Biosfernega območja Mura in sodelovanje Slovenije v petdržavnem biosfernem območju sta predstavila mag. Katja Vrtovec, predstavnica Nacionalnega odbora Biosfernega območja Mura iz Ministrstva za okolje in prostor ter Vodja Mariborske enote Zavoda za varstvo narave, Aleksander Koren. Udeleženci so razpravljali o nadaljnjem sodelovanju in usklajevanju aktivnosti na območju. Uspešno delovanje biosfernega območja namreč temelji na aktivnem vključevanju občin, države, strokovnih ustanov, lokalnega gospodarstva, nevladnih organizacij in prebivalcev ter na povezovanju ohranjanja narave z razvojnimi priložnostmi lokalnih skupnosti.
Del srečanja je bil namenjen tudi pripravam na oktobrsko zasedanje Meddržavnega upravnega odbora v Mohaču na Madžarskem. Ena od osrednjih tem zasedanja bo nadaljnja krepitev koordinacije in sodelovanja med petimi državami.
Srečanje se je sklenilo s skupnim poudarkom, da je mogoče naravne vrednote na območju Mure dolgoročno ohraniti le v sodelovanju z ljudmi, ki na tem območju živijo in ustvarjajo. Peta obletnica petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava je zato priložnost tako za pregled dosedanjih dosežkov kot za oblikovanje skupnih razvojnih priložnosti, ki povezujejo ohranjeno naravo, varnost pred naravnimi nesrečami, trajnostni turizem, lokalno gospodarstvo in kakovost življenja.
