Slovenski pristop k vrednotenju intelektualne lastnine predstavljen na globalnem forumu
Mag. Karin Žvokelj, direktorica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, predstavila na globalnem forumu pristop Slovenije k razvoju sistema vrednotenja pravic intelektualne lastnine in njihovemu vključevanju pri pridobivanju kapitala, s poudarkom na povezovanju države, bančništva, vlagateljev, stroke, podjetij in raziskovalnega okolja v enoten ekosistem. Izpostavljeni so konkretni ukrepi, vključno z dvema specializiranima posojilnima shemama SID banke, razširitvijo Nacionalnega vavčera za patente, modele in znamke ter načrtom strokovnega usposabljanja in certificiranja, ter dolgoročni cilj vzpostaviti vzdržen trg financiranja na podlagi IP pravic, ki bi lahko deloval brez stalne države podpore. Izzivi vključujejo prilagoditev bančnemu okviru, razvoj mednarodnih računovodskih in vrednostnih standardov ter pravno varnost pri zastavnih pravicah na IP‑u.
Direktorica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj je v ZDA predstavila slovenski pristop k razvoju področja vrednotenja pravic intelektualne lastnine in njihovemu vključevanju pri pridobivanju kapitala. Ključni del pristopa je povezovanje države, finančnih institucij, vlagateljev, stroke, podjetij in raziskovalnega okolja v skupen ekosistem.
Avtor: LESI
Mag. Karin Žvokelj se je 3. septembra 2026 v Chapel Hillu v Severni Karolini udeležila globalnega foruma o intelektualni lastnini in gospodarskem razvoju. Forum je organizirala Mednarodna zveza združenj strokovnjakov za licenciranje (angleško Licensing Executives Society International - LESI), potekal pa je ob delovnem srečanju skupine G20 na področju inovacij.
Forum je bil namenjen razpravi o tem, kako lahko intelektualna lastnina spodbuja gospodarski razvoj, naložbe in inovacije. Povezal je predstavnike državnih organov in uradov za intelektualno lastnino ter mednarodne strokovnjake s področij ekonomije, financ in prenosa tehnologij. Razprave so potekale v štirih vsebinskih sklopih: umetna inteligenca, vrednotenje neopredmetenih sredstev, financiranje na podlagi intelektualne lastnine, konkurenčnost in prenos tehnologij.
Mag. Karin Žvokelj je v samostojni predstavitvi predstavila razvoj slovenskega pristopa k razvoju sistema vrednotenju pravic intelektualne lastnine in financiranju, pri katerem se te pravice lahko upoštevajo kot zavarovanje. Ob začetku aktivnosti so bile v Sloveniji prepoznane tri glavne vrzeli: nezadostno prepoznavanje intelektualne lastnine kot ekonomskega sredstva, omejeno znanje in praktične izkušnje na področju vrednotenja intelektualne lastnine ter odsotnost ustaljene prakse uporabe teh pravic kot zavarovanja v bančnem sistemu.
Ker posamezen ukrep teh izzivov ne bi mogel odpraviti, se je Slovenija usmerila v oblikovanje širšega ekosistema. Ukrepi na področju vrednotenja in financiranja so vključeni v Nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030 in njen akcijski načrt. Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je pri tem povezoval pristojna ministrstva, banke, vlagatelje, strokovnjake za vrednotenje, podjetja, javne raziskovalne organizacije ter pisarne za prenos znanja in tehnologij. Pri aktivnostih so sodelovali tudi mednarodni partnerji.
Med konkretnimi rezultati je direktorica Žvokelj izpostavila dve specializirani posojilni shemi SID banke s štirimi kreditnimi linijami, pri katerih se lahko pravice intelektualne lastnine upoštevajo kot del zavarovanja. Shemi sta bili uvedeni 1. julija 2026. Nacionalni vavčer za patente, modele in znamke bo razširjen tudi na stroške vrednotenja pravic intelektualne lastnine, predvidena pa sta tudi specializirano usposabljanje in nacionalno certificiranje strokovnjakov za njihovo vrednotenje.
Dolgoročni cilj je vzpostaviti vzdržen trg financiranja na podlagi pravic intelektualne lastnine, ki bi lahko postopoma deloval brez stalne državne podpore in v katerega bi se vključile tudi poslovne banke. Med pomembnimi izzivi za nadaljnji razvoj so ustrezna obravnava tovrstnega financiranja v bančnem regulativnem okviru, razvoj mednarodnih računovodskih standardov in mednarodnih standardov vrednotenja ter pravna varnost pri registraciji zastavnih pravic na pravicah intelektualne lastnine.
