Podatki Agencije za okolje o kakovosti zraka so vir za poročilo Evropske agencija za okolje
Podatki Agencije za okolje o kakovosti zraka za leto 2024, z oddajo v letu 2026, kažejo, da 21 držav članic EU izpolnjuje obveznosti zmanjševanja ravni petih glavnih onesnaževal zraka (amonijak, nemetanske hlapne organske snovi, dušikov oksid, PM2,5 in žveplov dioksid) za obdobje 2020–2029, pri čemer so dosežki največji pri zmanjšanju emisij žveplovega dioksida, največji izziv pa ostaja zmanjševanje amonijaka povezano s kmetijstvom. Hkrati je bila posodobljena evropska lestvica kakovosti zraka v mestih, ki preverja vpliv PM2,5, NO2 in prizemnega ozona na zdravje v letih 2024 in 2025 ter omogoča spremljanje dolgoročnih trendov od leta 2013 dalje. Za Slovenijo so podatki, ki jih zagotavlja Agencija za okolje, del skupnega evropskega sistema spremljanja kakovosti zraka; meritve zunanjega zraka, preverjanje podatkov, priprava poročil ter posredovanje v evropske zbirke podatkov prispevajo k primerljivim ocenam za države in mesta po Evropi.</br>
Evropska agencija za okolje (EEA) je v juliju objavila letno poročilo 2026 ter posodobila evropski pregledovalnik kakovosti zraka v mestih. Objavljeni podatki so preverjeni, redni in primerljivi.
Letno poročilo EEA temelji na podatkih o izmerjenih ravneh onesnaževal za leto 2024, ki so jih države članice poročale v letu 2026. V njem EEA ugotavlja, da je 21 držav članic EU izpolnilo obveznosti zmanjšanja ravni za obdobje 2020–2029 za vseh pet glavnih onesnaževal zraka: amonijak, nemetanske hlapne organske spojine, dušikove okside, delce PM2,5 in žveplov dioksid.
Ob tem EEA opozarja, da kljub izboljšanju kakovosti zraka le-ta ostaja za prebivalce pomemben okoljski kazalnik in dejavnik tveganja za zdravje. Največji izziv na ravni EU ostaja zmanjševanje izpustov amonijaka, ki so večinoma povezane s kmetijstvom, dodatni napori pa bodo v številnih državah potrebni tudi za doseganje strožjihciljev po letu 2030. Največji napredek je bil v EU dosežen pri zmanjševanju izpustov žveplovega dioksida.
EEA je hkrati posodobila evropski pregledovalnik kakovosti zraka v mestih. Metodologija ostaja enaka kot lani in preverja, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu gleda na drobne delce (PM2,5), dušikov dioksid (NO₂) in prizemni ozon (O₃). Upoštevani so bili podatki za leti 2024 in 2025. Metodologija upošteva tudi kakšno tveganje za prezgodnjo smrt povzročajo posamezna onesnaževala.
Poleg razvrstitve EEA omogoča pregled izmerjenih ravni od leta 2013 dalje, kar omogoča jasen pregled sprememb ter spremljanje dolgoročnih trendov.
Podatki, ki jih za Slovenijo zagotavlja Agencija za okolje, so del skupnega evropskega sistema spremljanja kakovosti zraka. Agencija izvaja meritve onesnaževal v zunanjem zraku, zagotavlja preverjanje kakovosti podatkov, pripravlja podatke in poročila ter jih posreduje v evropske zbirke podatkov. Na tej podlagi lahko EEA pripravi primerljive ocene za države in mesta po Evropi.
Objava EEA je za Slovenijo spodbudna. Pozimi pa so še vedno pomemben vir onesnaženja mala kurišča, v mestih promet, poleti pa se zlasti ob vročem in sončnem vremenu pojavlja problem prizemnega ozona. Zato so natančne meritve, pravočasno obveščanje javnosti in ukrepi za zmanjševanje izpustov še naprej izredno pomembni.
