Pobuda Polni zagona kolesarimo v službo: Od osebne odločitve do sprememb v podjetjih in občinah 12.5.2026 | gov.si Vseslovenska pobuda Polni zagona, kolesarimo v službo v svoji peti izvedbi v ospredje postavlja delodajalce in konkretne spremembe pri vsakodnevnih prihodih na delo. Akcija, ki spodbuja zaposlene, da avtomobil zamenjajo za kolo, letos beleži izjemen odziv. V samo prvem tednu pobude, je prijavljenih delodajalcev dvakrat več kot lani, v akciji pa trenutno kolesari skoraj 2000 kolesarjev. Da pobuda Polni zagona kolesarimo v službo presega zgolj beleženje kilometrov, so pokazale že lanske zgodbe sodelujočih. Od podjetij, ki so trajnostne prihode na delo začela finančno nagrajevati, do ekip, ki so s skupnim kolesarskim izzivom povezale sodelavce, in zaposlenih, ki so delodajalce spodbudili k izboljšanju kolesarske infrastrukture. V nekaterih okoljih se je pobuda iz podjetij razširila celo na lokalno skupnost. Na novinarski konferenci v Mariboru so organizatorji pobude poudarili, da kolesarjenje v službo ni le rekreacija ali športni izziv, temveč lahko postane del vsakodnevne mobilnosti in prostor za dolgoročne spremembe, ki izboljšujejo kakovost življenja. Sodelujoči ob beleženju kolesarskih poti sodelujejo tudi v nagradnih izzivih, ki dodatno spodbujajo spremembo vsakodnevnih potovalnih navad, prav tako pa popravljalnice koles po Sloveniji še dodatno motivirajo h kolesarjenju. Povezovanje države in gospodarstva za trajnostno mobilnost Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl poudarja, da trajnostna mobilnost postaja ključni del prometne politike. Pri tem izpostavlja odločilno vlogo delodajalcev, ki s spodbudami in zgledom ustvarjajo okolje, v katerem je kolesarjenje lažja izbira. »Trajnostna mobilnost postaja pomemben del prometne politike v Sloveniji, zato država sistematično podpira spreminjanje vsakodnevnih potovalnih navad, od vlaganj v infrastrukturo do celostnega prometnega načrtovanja in podpore občinam pri pripravi celostnih prometnih strategij. Pri tem je ključno povezovanje države, občin, nevladnih organizacij in podjetij. Prav delodajalci imajo velik vpliv na mobilnost in potovalne navade zaposlenih, zato smo ponosni, da se je letošnji pobudi pridružilo že 130 delodajalcev. To pomeni, da se je krog sodelujočih v zgolj enem letu več kot podvojil,« je povedal Vajgl. Maribor kot zgled z mednarodno podporo Letošnja izvedba poudarja povezovanje slovenskih mest z mednarodnimi dobrimi praksami, zlasti iz Nizozemske. Veleposlanica Kraljevine Nizozemske Nje. eksc. Janneke Cecilia Vrijland je izpostavila Maribor kot mesto z odličnimi možnostmi za razvoj kolesarske kulture. »Veseli me, da Slovenija in Nizozemska nadaljujeta sodelovanje pri ustvarjanju bolj zdravih in prijetnih mest za življenje. Maribor ima zelo dobre možnosti, da postane pravo kolesarsko mesto. Nizozemska je po svetu znana po svoji kolesarski kulturi, ki je rezultat desetletij doslednih politik, podpore javnosti in vlaganj v varno ter pametno infrastrukturo. Svoje izkušnje, znanje in koristi takšnega pristopa z veseljem delimo. Veselim se, da se bosta Slovenija in Nizozemska še naprej učili druga od druge ter da bo Maribor postal navdihujoč primer trajnostne urbane mobilnosti v regiji,« je povedala veleposlanica. Lokalni akterji v Mariboru ob tem opozarjajo na praktične prednosti mesta, kot so ravninski teren in kratke razdalje. Župan Aleksander Saša Arsenovič ob tem poudarja nujnost razvoja varne infrastrukture. »Maribor ima vse pogoje, da kolesarjenje postane še pomembnejši del vsakodnevne mobilnosti. Ne govorimo le o rekreaciji, ampak o preprostih poteh v službo, šolo, na opravke in do javnega prevoza. Zato je pomembno, da kot mesto razvijamo infrastrukturo, ki bo varna, povezana in uporabna za čim več ljudi. Zato smo v zadnjih letih naredili 30 km novih kolesarskih stez, na novo uredili 40 km kolesark, uredili del Dravske kolesarske poti, z novim odsekom že nadaljujemo, imamo 40 Mbajk postaj, pet novih postaj načrtujemo še letos. Mesto urejamo z mislijo brez robnika od Mestnega parka do Lenta. Pobude, kot je Polni zagona kolesarimo v službo, so pomembne, ker ljudi spodbudijo, da kolo prepoznajo kot praktično vsakodnevno izbiro,« je dodal župan. Mobilne popravljalnice za večjo varnost Redno vzdrževanje kolesa je ključ do varne in prijetne vožnje, zato so organizatorji pripravili mobilne servisne točke po vsej Sloveniji. Serviserji bodo poskrbeli za osnovna popravila in nastavitve, ob večjih težavah pa bodo svetovali, kako naprej. Popravljalnice bodo potekale med 13. in 19. uro. Termini in lokacije popravljalnic: Sreda, 13. maj: Ruše, Bazen bar Šport Ruše Četrtek, 14. maj: Jesenice, Trg Toneta Čufarja Ponedeljek, 18. maj: Medvode, Tržnica Četrtek, 21. maj: Slovenj Gradec, Športni center pri bazenskem kompleksu Petek, 22. maj: Ljubljana, Lepa Žoga Četrtek, 28. maj: Maribor, Trg Leona Štuklja Petek, 29. maj: Mengeš, Slovenska cesta Ključ do uspeha so tudi varna parkirišča Žiga Ozvaldič, predsednik Mariborske kolesarske mreže, opozarja na pomen neposrednega stika z uporabniki in varnost koles. Kot vzorčni primer navaja varovano kolesarnico Kolesodvor. »Sporočila kolesarjev so precej jasna in enotna: potrebujemo bolj povezane in udobne kolesarske poti, predvsem pa več varnih parkirišč in kolesarnic,« je povedal Ozvaldič. Ob tem je poudaril, da je treba ločevati med športnim in vsakodnevnim kolesarjenjem, Maribor pa označil za idealno mesto za vsakodnevno kolesarjenje. »Je relativno raven, razdalje so kratke in veliko poti lahko opravimo hitreje s kolesom kot z avtomobilom,« je dodal. Opozoril je tudi na varnost parkiranih koles in kot primer dobre prakse izpostavil Kolesodvor, pokrito in varovano kolesarnico pri železniški postaji. »Sistem dejansko deluje, saj Kolesodvor kapacitete presega že od prvega leta uporabe,« pravi Ozvaldič. Pri IPoP – Inštitutu za politike prostora pa dodajajo, da kolesarjenje prinaša rešitve tudi za širše družbene izzive, od energetike do zdravja. Nela Halilović poudarja, da se normalizacija kolesarjenja začne pri delodajalcih. »Delodajalci so pomembno kolesje sprememb. Ko zaposlenim omogočijo osnovne pogoje, od ustrezne infrastrukture do različnih spodbud, lahko prihod na delo s kolesom hitro iz izjeme postane navada. Prav to je eden glavnih ciljev pobude: normalizirati prihod na delo s kolesom,« je povedala Nela Halilović, IPoP – Inštitut za politike prostora. »V času nestabilnih cen energentov, geopolitičnih napetosti in velike odvisnosti od uvožene nafte potrebujemo rešitve, ki dejansko zmanjšujejo porabo energije. Kolesarjenje je ena najhitrejših, cenovno dostopnih in energetsko učinkovitih možnosti. Prinaša nižje stroške, večjo neodvisnost, bolj predvidljive poti, obenem pa tudi boljše počutje, več gibanja, manj stresa in prijetnejša mesta za življenje. Zato kampanjo znova začenjamo s sloganom: Sami izbiramo, kako začeti dan. Izberimo kolo,« je še poudarila Nela Halilović. Pobuda Polni zagona, kolesarimo v službo poteka v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z IPoP, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Urbanističnim inštitutom Republike Slovenije. https://www.gov.si/novice/2026-05-12-pobuda-polni-zagona-kolesarimo-v-sluzbo-od-osebne-odlocitve-do-sprememb-v-podjetjih-in-obcinah