Na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo je bilo danes zaključno srečanje projekta »Razvijamo kompetence prihodnosti«, ene ključnih naložb v okviru reforme Vzpostavitev kompetenčnega centra in dvig usposobljenosti zaposlenih v državni upravi, ki se financira iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Udeležence je uvodoma nagovoril državni sekretar dr. Božo Predalič.
Projekt predstavlja pomemben korak pri uresničevanju cilja reforme, ki je izboljšati upravljanje človeških virov v državni upravi ter vzpostaviti sodobne pristope k izbiri, razvoju in ohranjanju kadrov. Državni sekretar dr. Božo Predalič je v uvodnem nagovoru poudaril, da zaključek projekta ne pomeni zgolj konca pomembnega razvojnega obdobja, temveč tudi priložnost za predstavitev dosežkov, ki so nastali v letu in pol intenzivnega dela, sodelovanja in preizkušanja novih rešitev. Po njegovih besedah je projekt omogočil premik k bolj strateškemu in razvojno usmerjenemu upravljanju kadrov v državni upravi.
Izpostavil je, da so ljudje največja vrednost vsake organizacije, v državni upravi pa je njihov pomen še posebej velik, saj kakovost njihovega dela neposredno vpliva na vsakdanje življenje državljank in državljanov. Ob staranju zaposlenih, pomanjkanju kadrov na trgu dela in hitrih tehnoloških spremembah je zato po njegovem mnenju nujno sistematično vlagati v razvoj zaposlenih ter tako odgovarjati na izzive prihodnosti.
V okviru reforme Vzpostavitev kompetenčnega centra in dviga usposobljenosti zaposlenih v državni upravi sta bila v preteklem obdobju dosežena dva pomembna mejnika. To sta sprejem Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) in Strategije ravnanja s kadri v državni upravi do leta 2030. Oba dokumenta postavljata temelje za sodobno, razvojno in strateško naravnano upravljanje kadrov v državni upravi ter podpirata nadaljnjo krepitev Centra za kadre kot enotne vstopne točke v postopkih javnih natečajev.
Ob tem je državni sekretar opozoril, da je pred državno upravo še veliko dela. Ključno vlogo pri uvajanju razvitih rešitev bodo imeli vodje in kadrovski strokovnjaki, saj bo le z njihovim razumevanjem, podporo in aktivno uporabo novih orodij mogoče graditi razvojno organizacijsko kulturo, ki bo prispevala k privabljanju in ohranjanju kakovostnih kadrov, boljšemu delovnemu okolju ter večjemu zaupanju v delo državne uprave.
Generalni direktor Direktorata za javni sektor Peter Pogačar je v nadaljevanju poudaril, da so meseci trdega dela, ustvarjalnosti in sodelovanja prinesli konkretne rezultate, ki bodo pomembno prispevali k razvoju sodobnega ravnanja s kadri v državni upravi. »Pomembno je, da kadrovske službe spremenijo svojo vlogo. Iz administrativne vloge v bolj razvojno. Ob tem pa se morajo tudi vodje zavedati, kako pomembno je ravnanje s kadri. Ena izmed rešitev v smeri zmanjševanja administrativnih ovir in razbremenitve kadrovskih služb je ustanovitev Centra za kadre, ki je pomembna novost novega Zakona o javnih uslužbencih,« je povedal.
V okviru projekta »Razvijamo kompetence prihodnosti« so bile razvite in v pilotnih projektih preizkušene smernice za izvedbo zaposlitvenih razgovorov, nadgrajen kompetenčni model ter sistem prepoznavanja, razvoja in ohranjanja potencialov zaposlenih ter načrtovanja nasledstev. Hkrati so bila v okviru spremljajočega projekta prilagojena tudi psihometrična orodja za presojo kompetenc, ki se uporabljajo v prvem delu izbirnih postopkov pri Centru za kadre.
Sodelovanje predstavnikov različnih organov državne uprave, kadrovskih strokovnjakov, vodij in zunanjih izvajalcev je po besedah sodelujočih pokazalo, da je mogoče s skupnim delom oblikovati rešitve, ki odgovarjajo na dejanske potrebe prakse. Razvite rešitve bodo tudi v prihodnje pomembna podpora pri krepitvi kadrovskih in vodstvenih kompetenc ter pri vzpostavljanju razvojno naravnane organizacijske kulture v državni upravi.