Na mednarodnem kongresu Življenje rekam, ki v Ljubljani poteka v okviru projekta LIFE2RIVERS, so se zbrali domači in tuji strokovnjaki, raziskovalci, predstavniki institucij in drugi strokovnjaki s področja upravljanja voda, obnove rek ter na naravi temelječih rešitev (NTR).
Kongres odpira prostor za razpravo o sodobnih pristopih k obnovi rek, upravljanju poplavnih ravnic ter krepitvi odpornosti prostora na podnebne spremembe. Uvodni nagovor je imela generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Globevnik, ki je poudarila, da obnova rek ni zgolj okoljsko ali tehnično vprašanje, temveč predvsem vprašanje prostora, usklajevanja interesov in družbenega dogovora. Ob tem je opozorila tudi na pomen ohranjanja naravnih procesov in zagotavljanja več prostora vodi.
V nagovoru je poudarila, da na naravi temelječe rešitve zahtevajo odgovorno in strokovno načrtovanje ter odprto razpravo o prostorskih, gospodarskih in družbenih posledicah posameznih ukrepov. Izpostavila je pomen sodelovanja med raziskovalno skupnostjo, državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki ter poudarila, da brez usklajevanja različnih interesov dolgoročna obnova rek ne more biti uspešna.
Med častnimi govorci je udeležence nagovorila tudi vršilka dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode dr. Lidija Kegljevič Zagorc, ki je poudarila, da podnebne spremembe postajajo vse bolj oprijemljiva realnost, zato je pri upravljanju voda nujno iskati celovite in dolgoročno vzdržne rešitve. Ob tem je izpostavila pomen na naravi temelječih rešitev, ki prispevajo k zmanjševanju poplavne ogroženosti, izboljšanju stanja voda ter krepitvi odpornosti ekosistemov.
»Obnova poplavnih ravnic, renaturacija vodotokov ter ponovno vzpostavljanje prostora za reke niso le okoljski ukrepi, temveč ključni elementi sodobnega upravljanja voda,« je poudarila dr. Lidija Kegljevič Zagorc. Dodala je, da takšni pristopi prispevajo k varstvu voda, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter zmanjšanju ogroženosti ljudi in premoženja, zato si na Direkciji RS za vode prizadevajo, da te rešitve vključijo v koncept načrtovanja in izvajanja vodnogospodarskih ukrepov.
V nagovoru je izpostavila tudi pomen povezovanja znanosti, stroke, civilne družbe in odločevalcev ter poudarila, da lahko le z usklajenim delovanjem različnih strok in vključevanjem znanstvenih spoznanj v prakso dosežemo dolgoročne učinke. Ob tem je poudarila, da današnji čas zahteva premišljene in povezovalne pristope ter skupno iskanje rešitev za ohranjanje in obnovo rečnih ekosistemov.
Med častnimi govorci otvoritvenega dela kongresa so bili tudi dr. Damijan Denac, direktor Zavoda RS za varstvo narave, doc. dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, ter Martin Janes, predsednik Evropskega centra za obnovo rek (ECRR).
Program kongresa vključuje strokovna predavanja, delavnice in razprave o obnovi rek, na naravi temelječih rešitvah (NTR), vključevanju javnosti, upravljanju voda ter prilagajanju na podnebne spremembe. Poseben poudarek letošnjega srečanja je namenjen obnovi rečnih ekosistemov, sonaravnim ukrepom za zmanjševanje poplavne ogroženosti ter povezovanju znanstvenih spoznanj s prakso.
Kongres predstavlja pomembno priložnost za krepitev sodelovanja in izmenjavo izkušenj med domačimi in mednarodnimi strokovnjaki ter institucijami, ki delujejo na področju upravljanja voda, obnove rek in varstva narave, ter prispeva k razvoju sodobnih pristopov upravljanja voda in obnove rečnih ekosistemov.