Ministrstvo za javno upravo je organiziralo 11. strokovni posvet o izvajanju dvojezičnosti v slovenskih občinah, v katerih živita italijanska in madžarska narodna skupnost. Letošnji posvet je potekal v Občini Hodoš.
Direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti Danica Polak Gruden je v nagovoru poudarila pomen sistematičnega sodelovanja, podpore lokalnim skupnostim ter skupnega prizadevanja za razvoj kakovostnega dvojezičnega okolja. Ob tem je izpostavila, da je dosledno izvajanje dvojezičnosti pomembno za uresničevanje pravic pripadnikov narodnih skupnosti, hkrati pa prispeva h krepitvi sobivanja, medsebojnega razumevanja in kulturne raznolikosti.
Državni sekretar Jure Trbič je poudaril, da dvojezičnost bogati posameznika in družbo. Kot je dejal, omogoča boljše sporazumevanje, spodbuja razumevanje različnih skupnosti ter prispeva k ohranjanju jezika, kulture in identitete italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji.
Osrednji del posveta je bil namenjen razpravi o učinkih Uredbe o določitvi podrobnejših namenov porabe in meril za izračun višine sredstev, ki pripadajo posameznim občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim. Analizo učinkov za obdobje od leta 2019 do 2025 je predstavil dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Predstavljeni podatki ne kažejo potrebe po spremembah veljavnega predpisa.
Udeleženci so se seznanili tudi z izkušnjami obalnih občin pri poenotenju izvajanja dvojezičnosti v praksi. Andrea Bartole iz Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti je predstavil skupni Odlok o izvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v občinah Piran, Izola, Koper in Ankaran, s katerim želijo občine zagotoviti usklajeno uresničevanje dvojezičnosti na terenu.
Na posvetu je bilo predstavljeno tudi Šesto periodično poročilo o izvajanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji, ki ga je predstavil Aleš Ojsteršek iz Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Poročilo še ni sprejeto, iz dosedanjih razprav s predstavniki Sveta Evrope pa izhaja pozitivna ocena opravljenega dela.
Namen posvetov o dvojezičnosti je krepitev sodelovanja med državnimi organi, občinami in samoupravnimi narodnimi skupnostmi ter zmanjševanje razkoraka med zakonsko določenimi obveznostmi in dejansko rabo dvojezičnosti v vsakdanji praksi. Dvojezičnost ni le pravna obveznost, temveč pomembna vrednota narodnostno mešanih območij ter priložnost za razvoj vključujočih lokalnih skupnosti.
Posvet v Hodošu je tako prispeval k izmenjavi izkušenj, dobrih praks in rešitev za še učinkovitejše uresničevanje pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.