Vlada o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije

Kljub temu, da predlagatelji trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Ukrepi, predlagani z obravnavanim predlogom, po oceni vlade niso skladni z zastavljenim ciljem in posledično tudi ne bodo učinkoviti, saj gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Poleg tega parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javno finančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov.

Ministrstvo za finance o tem opozarja na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov. Kar je še posebej problematično je, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli 1 milijardo evrov oziroma letno okoli 1,4 odstotka BDP, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ. Pomembno je tudi izpostaviti, da so ukrepi usmerjeni zgolj v zniževanje davčnih prihodkov in prihodkov iz naslova socialnih prispevkov, a ne ustvarjajo strukturnih učinkov, ki bi dolgoročno povečali produktivnost in konkurenčnost.

Vlada izpostavlja tudi zaveze Slovenije glede načrta za okrevanje in odpornost, ki se z uveljavitvijo predloga zakona rušijo. Namreč Evropska Uredba o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost vzpostavlja načelo prepovedi razveljavitve predhodno zadovoljivo izpolnjenih mejnikov in ciljev, kot pogoja za nadaljnje financiranje iz mehanizma. Ravno zato je nujno zavedanje, da bi sprejetje predloga zakona, ki bi posegal v že dosežene mejnike in cilje Načrta za okrevanje in odpornost, lahko povzročil zadržanje ali zmanjšanje izplačil sredstev, ogrozil izvajanje že potrjenih reform in naložb ter v skrajnem primeru privedel do prenehanja financiranja.

Iz teh razlogov vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem vlada ne zanika legitimnosti ciljev in namena predloga, ki pa jih je po mnenju vlade treba nasloviti premišljeno (na podlagi ocen stanja), sistemsko in z ukrepi, ki bodo učinkoviti in ne bodo rušili temeljev določenih družbenih sistemov ter bodo pripravljeni tudi z upoštevanjem javnofinančne vzdržnosti.

Vir: Ministrstvo za finance