Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sodelovala na zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope, ki ga je gostila Moldavija. »Danes smo naredili velik korak naprej pri ustanovitvi posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini. S tem pošiljamo jasno sporočilo – spoštovanje mednarodnega prava ni izbira, ampak nujnost in naša skupna odgovornost,« je poudarila ministrica.
»Slovenija je bila med prvimi državami, ki smo se pridružile pobudi za ustanovitev posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini. Verjamemo, da je to ključnega pomena za zagotavljanje pravičnosti za žrtve in spoštovanje mednarodnega prava. Veseli me, da danes ustanovitev sodišča podpira več kot 36 držav in da smo s sprejetjem resolucije naredili pomemben korak v smeri njegove vzpostavitve,« je povedala Fajon.
V nadaljevanju je ministrica izrazila podporo nadaljnjemu delu Sveta Evrope, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju demokratičnih standardov ter preprečevanju spodkopavanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava v naših družbah. Glede reforme organizacije je poudarila, da bi se ta morala osredotočiti na povečanje njene notranje učinkovitosti, članstvo v organizaciji pa bi moralo ostati odprto za nove članice.
Sodelovala je tudi na okrogli mizi na temo demokratične varnosti, tujega manipuliranja z informacijami ter vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference – FIMI). »Nedavni primeri kažejo, da FIMI izkrivlja demokratično razpravo in spodkopava zaupanje. Naše demokracije niso imune. Storiti moramo več za krepitev odpornosti in sodelovanja.«
Člani Odbora ministrov so sprejeli tudi Kišinjevsko deklaracijo, ki odraža skupni pristop na področju migracij. Ob zaključku moldavskega predsedovanja je predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope prevzel Monako.
Pred plenarnim zasedanjem je ministrica sodelovala na neformalnem zajtrku, ki ga je gostila predsednica Moldavije Maia Sandu. Fajon je povedala, da Moldavija z izjemno politično voljo, motivacijo in trdim delom nadaljuje reformni proces v okviru približevanja EU ter trenutno med vsemi državami kandidatkami velja za eno najbolj prizadevnih. Hkrati je izrazila pripravljenost Slovenije za deljenje svojih izkušenj in strokovnega znanja skozi celoten pogajalski proces.
Udeležbo na srečanju je ministrica izkoristila tudi za ločen dvostranski pogovor s predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice Mattiasom Guyomarjem.