
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<tiskova_zprava>
    <titulek>
        Zaključek 70. rednega zasedanja Znanstvenega odbora Mednarodne komisije za kitolov na Bledu
    </titulek>
    <datum>
        8.5.2026
    </datum>
    <autor>
          | gov.si
    </autor>
    <perex>
        Danes se na Bledu zaključuje 70. redno zasedanje Znanstvenega odbora Mednarodne komisije za kitolov (IWC), ki skupaj z zasedanji drugih strokovnih delovnih teles IWC poteka od 24. aprila. Zasedanje že osmič poteka na Bledu v organizaciji Sekretariata IWC in ob podpori Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
    </perex>
    <text>
        




IWC je svetovna organizacija, pristojna za ohranjanje kitov in delfinov ter upravljanje s kiti, ukvarja pa se tudi z zmanjševanjem groženj zanje v njihovem okolju kot so podmorski hrup, onesnaževanje in odpadki.

Znanstveni odbor Mednarodne komisije za kitolov je organ, ki pripravlja strokovne predloge in podlage za Mednarodno komisijo o kitolovu. Znanstveni odbor med drugim ugotavlja velikosti svetovnih populacij kitov in delfinov ter njihovo gensko pestrost, podaja strokovno mnenje o primernosti višine kvot za določene oblike kitolova in se ukvarja z varstvom kitov in delfinov, obravnava pa tudi opazovanja kitov in številne okoljske teme, pri čemer nudi znanstveno podporo Odboru za ohranjanje te komisije. V zadnjih letih prevladujejo teme zmanjševanja vplivov podvodnega hrupa in onesnaževanja (vključno s plastiko) na kite in delfine, zmanjševanje prilova in zapletanja v ribiške mreže ter zavarovana območja za kite in delfine.

Zasedanja na Bledu se udeležuje 230 udeležencev iz preko 30 držav, pretežno znanstvenikov, vključno s strokovnjakom Morigenosa iz Slovenije, ter nekaj vladnih delegacij. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) ter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) sta za udeležence organizirala sprejem. MNVP je na sprejemu udeležence seznanil tudi s slovenskimi prizadevanji varstva narave za ohranjanje najbolj ogroženih vrst in njihovih življenjskih prostorov. MZEZ je poudaril pomen znanstvene, vodne in nenazadnje gospodarske in kulturne diplomacije ter skupnega delovanja v mednarodnem prostoru na področju okolja - tako na morju kot na kopnem. Za trajnostno upravljanje z vodami si prizadeva tudi v okviru predsedovanja Slovenije UNECE Vodni konvenciji v obdobju 2024-2027.

V Mednarodni komisiji za kitolov je zastopanih 89 držav sveta. Slovenija je mednarodni sporazum ratificirala leta 2006 in je od takrat članica komisije.





https://www.gov.si/novice/2026-05-08-zakljucek-70-rednega-zasedanja-znanstvenega-odbora-mednarodne-komisije-za-kitolov-na-bledu


    </text>
</tiskova_zprava>
