Slovenija z zelenim javnim naročanjem v štirih letih do več kot 500 milijonov evrov prihrankov

15.5.2026

  | gov.si

Druga analiza učinkov zelenega javnega naročanja (ZeJN) v Sloveniji za obdobje 2021–2024 kaže, da zeleno javno naročanje postaja eden ključnih instrumentov za doseganje podnebnih, okoljskih in ekonomskih ciljev države. Na ravni vseh javnih naročnikov v Sloveniji so zelena javna naročila v štirih letih prinesla več kot 2,5 milijona MWh prihranjene energije.




Z zelenimi javnimi naročili smo med leti 2021 in 2024 prihranili tudi več kot 866 tisoč ton zmanjšanih emisij CO₂ ter ustvarili več kot 500 milijonov evrov ekonomskih prihrankov v življenjski dobi naročil.



Učinki zelenega javnega naročanja
Med letoma 2021 in 2024 je skupna vrednost zelenih javnih naročil dosegla 3,78 milijarde evrov, kar je za približno 2,67 milijarde evrov več kot v obdobju 2018–2020, ko je skupna vrednost znašala 1,12 milijarde evrov.

V obdobju 2021–2024 so bila zelena javna naročila v analiziranih sklopih ocenjena na skupno:


2.556.960 MWh prihrankov energije v življenjski dobi naročil,
866.901 ton manj izpustov CO₂,
502,81 milijona evrov ekonomskih prihrankov v življenjski dobi,
16.559 tisoč m³ manjše porabe vode.

Največji delež energetskih in finančnih prihrankov izhaja iz električnih in elektronskih naprav, pomembne učinke pa dosegajo tudi gradnje ter cestna vozila. Gradnje pomembno prispevajo k zmanjšanju emisij CO₂ in porabe vode, cestna vozila pa k razogljičenju prometa. »Rezultati analize potrjujejo, da zeleno javno naročanje ni več zgolj administrativna zahteva, temveč pomemben razvojni instrument države. Poleg zmanjševanja okoljskih obremenitev prinaša tudi konkretne dolgoročne finančne učinke in spodbuja razvoj trajnostnega gospodarstva,« poudarja državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.

Druga analiza učinkov zelenega javnega naročanja kaže, da so rezultati v primerjavi s prvo analizo za obdobje 2018–2020 občutno višji. K temu so prispevali večji obseg zelenih naročil, višje cene energentov, širši nabor obravnavanih predmetov ter metodološke nadgradnje pri ocenjevanju učinkov gradenj.

Pomembna metodološka nadgradnja analize je bila izvedena na področju gradenj, kjer je bil pri oceni zmanjšanja emisij CO₂ zaradi uporabe lesa poleg skladiščenja ogljika upoštevan tudi substitucijski učinek materialov. Tak pristop omogoča realnejšo oceno dejanskih podnebnih učinkov gradenj in bolj primerljivo interpretacijo rezultatov z drugimi ukrepi.

Rezultati analize obenem potrjujejo potrebo po vzpostavitvi rednega monitoringa učinkov zelenega javnega naročanja in energetsko učinkovitih koncesij, kot ga predvideva tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt 2024.

Druga konferenca zelenega javnega naročanja
Podrobnejši rezultati analize bodo predstavljeni na Drugi konferenci zelenega javnega naročanja, ki bo 1. junija 2026 v Hotelu Slon v Ljubljani. Dogodek organizirata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter Ministrstvo za javno upravo (MJU), namenjen pa bo naročnikom, ponudnikom, strokovni javnosti in vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z zelenim javnim naročanjem.

Na konferenci bodo obravnavane tudi teme okoljskih znakov, digitalnih potnih listov, možnosti, ki jih ponuja ZJN-3, ter prihodnjega razvoja trajnostnega javnega naročanja v Sloveniji.

Prijave na konferenco so odprte do 22. maja 2026 oziroma do zapolnitve mest.








Kdaj 1. 6. 2026 od 8.15 do 15.00

Kje Hotel Slon, Ljubljana



Druga konferenca zelenega javnega naročanja
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo (MJU) vabi na Drugo konferenco zelenega javnega naročanja (ZeJN), ki bo 1. junija 2026 v Hotelu Slon v Ljubljani.








https://www.gov.si/novice/2026-05-13-slovenija-z-zelenim-javnim-narocanjem-v-stirih-letih-do-vec-kot-500-milijonov-evrov-prihrankov