Prehitimo potres

7.5.2026

  | gov.si

Akcijski program za krepitev potresne varnosti je treba čimprej uskladiti med stroko, politiko in javnostjo ter začeti izvajanje preventivnih ukrepov, je dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je včeraj aktivno sodeloval na strokovnem posvetu: 50 let po prvem potresu v Posočju – prehitimo naslednjega. 






Posvet so organizirali Slovensko društvo za potresno inženirstvo, Inženirska zbornica Slovenije in Gradbeni inštitut ZRMK, in sicer ob 50. obletnici prvega potresa, ki je 6. maja 1976 prizadel Posočje. Vodilni strokovnjaki, vključeni v popotresno obnovo, so predstavili svoje izkušnje in strokovna spoznanja. Osrednja pozornost je bila namenjena Resoluciji o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »Prehitimo potres«, njenemu pomenu za dolgoročno in sistematično povečanje odpornosti stavb ter obravnavanim podlagam za pripravo Akcijskega programa »Prehitimo potres«, usmerjenem v zmanjšanje potresnega tveganja.




Minister Novak je poudaril potrebo po dolgoročni stabilnosti in doslednem izvajanju ukrepov, ki bodo zagotavljali večjo varnost prebivalcev ter odpornost grajenega okolja. Izpostavil je, da je treba jasno opredeliti prioritete za izvajanje prvega akcijskega programa, ki bodo usmerjale učinkovito in postopno zmanjševanje potresnega tveganja. Posebej je poudaril tudi pomen tesnega povezovanja znanosti, stroke, politike in javnosti, saj lahko le s sodelovanjem vseh treh področij zagotovimo strokovno utemeljene odločitve, njihovo učinkovito izvajanje ter širše razumevanje in podporo v družbi.

Novak se zavzema za kar najhitrejšo pripravo osnutka akcijskega programa za prvo petletno obdobje in napoveduje usklajevane z vsemi deležniki, predvidoma še v maju letos. Akcijski program bo vseboval tehnični, organizacijski in finančni steber, da bo zagotovljen celovit sistem preventivne utrditve potresno ogroženih stavb.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo, parlament pa sprejel resolucijo o krepitvi potresne varnosti kot celovit pristop k zmanjševanju potresnega tveganja, ki vključuje okrepljeno ozaveščanje in informiranje javnosti o potresni nevarnosti ter ukrepih za njeno zmanjšanje, s čimer se krepi družbena odgovornost lastnikov in odločevalcev. Hkrati predvideva vzpostavitev učinkovitega pravno-sistemskega okvira za usklajeno in dolgoročno upravljanje področja, ob tem pa tudi sistematično izobraževanje in usposabljanje vseh ključnih strokovnjakov v gradbenem procesu.

Pomemben poudarek je na strokovnem pregledovanju stavbnega fonda ter evidentiranju njihove potresne odpornosti, kar bo podlaga za prednostno in premišljeno projektiranje ter izvedbo utrditev najbolj ogroženih objektov ali, kjer je to smiselno, njihovo nadomestitev z novogradnjami. Resolucija obenem zagotavlja strokovno podporo in nadzor kakovosti pri izvedbi ukrepov, ter predvideva iskanje ustreznih finančnih virov za njihovo uresničitev, ob vzpostavitvi javno dostopnih evidenc o stanju stavb in izvedenih izboljšavah.

Minister je dejal, da so zaradi omejenih pogojev financiranja energetske prenove v preteklosti potekale brez sočasne krepitve potresne odpornosti objektov. Prepričan je, da bo v prihodnosti treba hkrati izvajati energetsko in potresno obnovo, predvsem pri javnih objektih.

Potresno tveganje stavbnega fonda bo po izvedenih ukrepih, ki jih resolucija predvideva, manjše od sprejemljivega tveganja, ki ga je treba opredeliti z družbenim konsenzom, upoštevanjem zmožnosti družbe za okrevanje območja v primeru rušilnega potresa ter v odvisnosti od potresnega tveganja obravnavanega območja.



https://www.gov.si/novice/2026-05-07-prehitimo-potres