Državni sekretar dr. Predalič na Cipru o Paktu o migracijah in azilu

Pakt o migracijah in azilu (pakt) je sklop novih pravil za upravljanje migracij in vzpostavitev skupnega azilnega sistema na ravni Evropske unije (EU), ki se je začel uporabljati 12. junija 2026. Sestavlja ga deset zakonodajnih aktov. Štiri temeljni stebri pakta predstavljajo: varne zunanje meje, hitre in učinkovite postopke, učinkovit sistem solidarnosti in odgovornosti ter vključevanje migracij v mednarodna partnerstva.

Kot je na konferenci v Nikoziji povedal dr. Božo Predalič, »implementacija pakta ni enkraten proces, temveč dolgoročen napor, ki zahteva stalno politično zavezanost, finančne vire – kjer bo tudi v prihodnje nujno zagotoviti zadostna sredstva – in prilagodljiv sistem, ki se bo sposoben ustrezno odzivati na dejansko stanje.« Ob tem je opozoril na izrazito povečanje nedovoljenih prehodov meje iz Hrvaške v Slovenijo: »Vsak od nas bi moral dosledno opraviti svoj del nalog in nositi svoj del odgovornosti, saj bomo drugače zelo težko vzpostavili zaupanje, ki je zelo pomembno tudi za dobro delujoč schengenski sistem.«

Eden temeljnih vidikov verodostojne migracijske politike EU je zagotavljanje učinkovitega vračanja. »Uspešnost vračanja bo še naprej v veliki meri odvisna od sodelovanja s tretjimi državami. Podpiramo, da se vračanje oseb, ki nimajo pravice do bivanja v EU, vse pogosteje umešča v celovita partnerstva. Z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov moramo zagotoviti izpolnjevanje mednarodnopravne obveznosti ponovnega sprejema lastnih državljanov. Ob tem pričakujemo več enotnosti med državami članicami, » je dejal dr. Predalič. Poudaril je, da Slovenija vozliščem za vračanje, kot jih uvaja uredba za vračanje, ne nasprotuje. »Vendar že od začetka razprav o tej tematiki izražamo jasno stališče, da morajo biti tovrstna vozlišča čim bližje državam izvora in ne spadajo v bližino zunanje meje EU – predvsem pa ne na Zahodni Balkan.«

Glede solidarnostnega mehanizma je državni sekretar opozoril, da se migracijsko breme prelaga na nekaj manjših držav članic EU. »Solidarnostni mehanizem smo namreč ustvarjali za situacije nesorazmerno povečanih migracij. In kljub temu, da so migracijski trendi zadnja leta v upadanju v celotni EU, je Evropska komisija ugotovila, da je 19 držav članic v eni od opredeljenih obremenjenih situacij in da se dejanska solidarnost EU vali na osem majhnih, do srednje velikih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Čeprav smo tudi te države pod pritiskom sekundarnih gibanj, torej migracij, ki prihajajo k nam iz naših sosednjih EU držav. Za Slovenijo to ni solidarnost, ampak dodatno breme.«

Evropsko komisijo je pozval k temeljitemu razmisleku o pravičnem vključevanju držav, ki smo pod nesorazmernim pritiskom sekundarnih gibanj. »Nedopustno je, da se v času upada števila migracij referenčno število iz uredbe povečuje, breme pa prelaga na nekaj manjših držav članic. To ni solidarnost in to ni vzdržno na daljši rok,« je dejal državni sekretar dr. Predalič.