Mesec maj nas z obeleževanjem mednarodnih dni posvečenih naravi opominja na bogastvo življenja na Zemlji in našo odgovornost pri njenem ohranjanju. V Evropski uniji in po svetu se degradacija ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti nadaljujeta s skrb vzbujajočo hitrostjo. Družba in gospodarstvo pa sta močno odvisni od storitev, ki jih zagotavljajo zdravi ekosistemi. Na nas je, da ukrepamo!
Ponašamo se z zelo dolgo tradicijo varstva narave, ki jo v sedanjem času nadaljuje veliko organizacij, društev in posameznikov: poleg Ministrstva za naravne vire in prostor in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, upravljavcev parkov in drugih izvajalcev javnih služb kot sta Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije tudi raziskovalne in strokovne institucije.
Pomemben del prispevajo vse nevladne organizacije, ki delujejo na področju ohranjanja narave in varstva okolja. V aktivno ohranjanje narave se vključujejo tudi ostali sektorji - načrtovalci prostora, urejevalci vodotokov, gozdarji, lovci, ribiči, kmetovalci, lastniki zemljišč in lokalne skupnosti ter regionalne razvojne agencije.
Za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave, od leta 2024 podeljujemo državno Nagrado Rada Smerduja.
Z državno nagrado na področju ohranjanja narave želimo prispevati k večjemu zavedanju ljudi o pomenu aktivnega ohranjanja narave – ne le za ohranitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, temveč tudi za kakovostnejše življenje prebivalcev Slovenije.Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) pripravljamo Nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo ključni dokument za izvajanje evropske uredbe o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij Evropske unije, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo.
Rjasti vihravček - divji opraševalec | Avtor: M. Podletnik
Pod okriljem Organizacije Združenih narodov ter na izvirno pobudo Republike Slovenije letos že devetič poteka praznovanje svetovnega dneva čebel in drugih opraševalcev. Geslo svetovnega dneva bee together for people and the planet opozarja na pomembnost opraševalcev in našo odgovornost v prizadevanjih za življenje na Zemlji. Z njim ljudi ozaveščamo o ključni vlogi opraševalcev pri ekosistemski storitvi opraševanja, ki preko ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti, zagotavljanja prehranske varnosti ter ostalih storitev, omogoča dobrobit ljudi in planeta.
Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci. V naravi je njihov prispevek še večji. Od opraševanja ni odvisna samo količina, ampak tudi kakovost pridelka. Na cvetovih, ki so bolje oprašeni, se razvijejo lepši, bolj obstojni in bolj hranljivi plodovi. Za zanesljivo opraševanje je zelo pomembna pestrost opraševalcev. Rastline so bolje oprašene, če jih oprašujejo različne vrste opraševalcev kot pa ena sama vrsta.
Ko govorimo o opraševalcih tako nismo pozorni le na medonosno čebelo, ampak tudi na ostale – prosto živeče oz. divje opraševalce, ki v naravnih sistemih zagotavljajo velik delež opraševanja. V to skupino je vključenihpreko 200.000 prosto živečih živalskih vrst, vključno z divjimi čebelami, muhami trepetavkami, metulji, pticami, netopirji in več kot 20.000 vrstami v naravi prisotnih čebel.
V Sloveniji je bilo doslej najdenih 575 vrst divjih čebel (od tega 35 vrst čmrljev, ostalo so čebele samotarke), 362 vrst muh trepetavk in okoli 3200 vrst metuljev (od tega slabih vrst 200 dnevnih). Žal v zadnjih letih veliko omenjenih vrst izginja.V znanosti je poznana teorija točke preloma, to je kritične meje, ko pride do odločilne spremembe - ko se stanje vrste ali ekosistema tako poslabša, da se ne more več vrniti nazaj v prvotno stanje in pride do verižne reakcije propadanja. Zmanjševanje populacij opraševalcev se glede na indikacije o izumiranju tej točki nevarno približuje.
V okviru nove Uredbe EU o obnovi narave, sprejete leta 2024, bodo države članice do leta 2030 dolžne prek ukrepov varstva opraševalcev ustaviti upad, kasneje pa obrniti trend in zagotoviti ugodno stanje. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju in hitrosti upada Slovenija, skupaj z ostalimi državami članicami, v naslednjem letu pričenja z izvajanjem spremljanja stanja opraševalcev. S temi zavezami je Evropa postala pionir varstva opraševalcev v svetovnem merilu.
Zavedanje o pomembnosti opraševalcev in odzivi javnosti lahko pripomorejo k učinkovitim in ambicioznim resornim politikam, posamezniki pa lahko poleg širjenja ozaveščenosti ukrepajo tudi sami, v svojem okolju. Že manjše spremembe lahko opraševalcem zagotovijo več hrane, varnejše življenjske pogoje in boljše možnosti za preživetje. Med najbolj učinkovitimi ukrepi je sajenje medovitih in avtohtonih rastlin, ki cvetijo skozi različne dele leta. Sivka, žajbelj, detelja, sadno drevje in travniške cvetlice predstavljajo pomemben vir hrane za številne vrste opraševalcev.
Pomembno vlogo ima tudi sam pristop k urejanju zelenih površin, izogibanje nepropustnemu prekrivanju površin okolic hiš in rabi umetne trave ter zasajevanju homogenih travnih mešanic (ti. angleške trave). Redkejša košnja trat in zasajevanje ter ohranjanje manjših cvetočih delov vrta omogočata razvoj rastlin, ki so za opraševalce ključnega pomena. Tudi rastline, ki jih pogosto obravnavamo kot plevel, na primer regrat, so zgodaj spomladi pomemben vir nektarja.
Strokovnjaki ob tem posebej opozarjajo na zmanjšanje uporabe pesticidov, saj številna sredstva za zatiranje škodljivcev negativno vplivajo na čebele in druge žuželke. Namesto kemičnih pripravkov priporočajo bolj naravne načine vrtnarjenja ter s tem varstvo pomembnega dela biotske raznovrstnosti.
Posamezniki lahko dodatno pomagamo tudi z ustvarjanjem zatočišč za divje opraševalce, na primer z namestitvijo hotelov za žuželke, ohranjanjem votlih stebel rastlin ali manjših naravnih kotičkov na vrtu. Pomembna je tudi dostopnost vode, zlasti v vročih poletnih mesecih.
Varovanje opraševalcev ni le skrb za naravo, temveč tudi za prehransko varnost in kakovost življenja prihodnjih generacij. Prav majhni koraki številnih posameznikov lahko skupaj ustvarijo pomembno razliko in pomagajo preprečiti nadaljnji upad živalskih vrst.
Zloženka o opraševalcih Bee(a)ware Krajinskega parka Goričko.
Tretji mednarodni forum za ukrepe na področju trajnostnega čebelarstva in opraševanja v Mariboru (v angleščini)
Vetrnik, Kozjansko | Avtor: Ema Jevšnik
Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Gre za evropski družbeni dogovor, da razvoj družbe ne sme uničevati naravnih sistemov, od katerih je družba odvisna. Ni le naravovarstveni projekt, ampak dogovor med državo, lokalnimi skupnostmi, lastniki zemljišč, gospodarstvom in prebivalci, da se določene vrste, habitati in ekosistemi ohranijo tudi za prihodnje generacije.
Dogovor oz. Habitatno direktivo je Evropska unija sprejela leta 1992, v Sloveniji smo se mu pridružili ob vstopu v unijo pred 22 leti. Zavezali smo se, da bomo z Naturo 2000 ohranjali živalske in rastlinske vrste, habitatne tipeter območja, ki so pomembna na slovenski, evropski in svetovni ravni.
V enem največjih naravovarstvenih projektov v Sloveniji, LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s 14 partnerji s področja varstva narave, gozdarstva, kmetijstva in upravljanja voda in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji.
Projekt se s koncem leta 2026 zaključuje, za njim pa ostajajo pozitivne spremembe v naravi z izvajanjem ukrepov obnove na osmih območjih Nature 2000 ter z izboljšanim sistemom sodelovanja med varstvom narave, gozdarstvom, kmetijstvom in vodarstvom.
Na pilotnih območjih smo v osmih letih s preprečevanjem zaraščanja površin, uvajanjem prilagojenega upravljanja, odstranjevanjem invazivnih tujerodnih vrst in obnovitvijo izboljšali stanje habitata metuljev in travniških habitatnih tipov na več kot 160 hektarih travišč. Z izvedbo 14 ukrepov obnove in ohranjanja ugodnega stanja vodnih teles ter z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih vrst smo izboljšali habitate za izbrane vrste Nature 2000 vezane na vode – na primer ptici vodomec, ribi platnica in donavskemu piškurju, kačjemu pastirju kačji potočnik ter školjki navadni škržek. Z ukrepi v gozdovih ter z izvedbo tehničnih ukrepov in vzpostavitvijo pilotnega sistema pogodbenega varstva v stavbah kulturne dediščine, ki so obenem zatočišča netopirjev, smo naslovili preprečevanje konfliktov zaradi onesnaženosti z netopirskim gvanom v najbolj obremenjenih stavbah.
Z okrepljenim medsektorskim sodelovanjem in vključevanjem ključnih deležnikov je bil pripravljen in sprejet nov Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN), kot podporno orodje za načrtovanje, usklajevanje in izvajanje ukrepov za doseganje ciljev območij Natura 2000. Za spodbujanje dolgoročno trajnostnega in usklajenega načina dela pri urejanju voda v Sloveniji smo pripravili Katalog primerov sonaravnih ureditev in posegov na področju upravljanja voda. V pripravi so podlage za okrepitev nacionalnega sistema monitoringa in številne druge sistemske izboljšave za uspešnejše upravljanje Nature 2000 v Sloveniji.
V Natura kohezijskih projektih, financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike, s katerimi se na prednostnih območjih izvaja ukrepe PUN, je bilo do konca leta 2023 obnovljenih več kot 2.000 hektarov površin in odkupljenih 566 hektarov zemljišč, v zasebnih gozdovih pa se je vzpostavilo okrog 4.400 hektarov ekocelic. Kljub temu pa se, podobno kot v ostalih državah Evropske unije, stanje narave še vedno slabša. Zato je pomembno, da v prihodnjih letih stopimo skupaj in spremenimo negativne trende.Prvi prednostni Natura projekti v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 za ohranjanje in obnovo habitatov so že v izvajanju:
21. maj je tudi dan programa LIFE, strateškega finančnega instrumenta Evropske unije, ki ga je leta 1992 Evropska unija ustanovila z namenom podpore doseganju ciljev Natura 2000, kasneje pa razširila na podporo vsem zelenim projektom. LIFE je postal eden ključnih mehanizmov Evropske unije za pretvorbo ambicioznih politik v konkretne, merljive in ponovljive rezultate na terenu. LIFE je omogočil, da se je v več kot 30 letih zgradila skupnost akterjev iz različnih sektorjev, ki uresničuje cilje evropske okoljske politike na terenu. V zadnjih treh desetletjih je preko 6000 projektov LIFE prispevalo k obnovi mokrišč in gozdov, varstvu ogroženih vrst, zmanjševanju emisij, razvoju naravi temelječih rešitev ter podpori lokalnim skupnostim, kmetom in lokalnim oblastem po vsej Evropi.
Aktivnosti in novosti programa LIFE
Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (angleško Convention on Biological Diversity). Program Združenih narodov za okolje (angleško United Nations Environment Programme - UNEP) pa je v spomin na začetek veljavnosti konvencije 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti.
Biotska raznovrstnost ni le znanstvena tema – zadeva vse nas. Zato je letošnja vodilna misel za mednarodni dan biotske raznovrstnosti (v angleščini) Deluj lokalno za globalni učinek.
Gre za poziv vsem nam, da lahko kot posamezniki na lokalnem območju ukrepamo za zaustavitev in odpravo izgube biološke raznovrstnosti. Gre za spodbujanje lokalnega delovanja in ukrepov s pozitivnimi učinki, katerih vpliv se širi izven lokalnega območja.V Sloveniji se bodo odvijali številni dogodki z namenom raziskovanja in doživljanja biotske raznovrstnosti v lokalnih okoljih, predstavitvami dobrih in uspešnih zgodb z namenom povezovanja in spodbude širšega prizadevanja za zaustavitev trendov izgube biotske raznovrstnosti. Gre za pomemben prispevek k doseganju 23 ciljev Globalnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming–Montreal.
Svet Evropske unije je junija 2024 sprejel Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. MNVP od leta 2025 pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave. V proces so vključeni deležniki z vseh relevantnih področij, kot so kmetovalci, gozdarji, vodarji, lastniki, strokovne službe, nevladne organizacije in predstavniki širše javnosti. Od oktobra 2025 do marca 2026 so potekali številni dogodki z vključevanjem javnosti, sedaj poteka priprava osnutka NNON, ki bo v septembru poslan Evropski komisiji. Cilj je dolgoročna in trajna obnova biotske raznovrstnosti na območju Slovenije ter doseganje splošnih ciljev na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam in varstva tal ter izboljšanja prehranske varnosti.
V Sloveniji k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispevamo s številnimi projekti, ki so sofinancirani s strani Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in nacionalnih sredstev. Izstopajo predvsem projekti programa LIFE, kohezijske politike in čezmejnega regijskega sodelovanja Interreg. Poleg ohranjanja in izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij med cilji teh projektov izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij. V lanskem in letošnjem letu so se začeli izvajati novi projekti, ki dopolnjujejo pretekla prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer za vrste in habitatne tipe.
Life Slovenija - Primeri dobrih praks LIFE projektov v Sloveniji (LIFE FOR SEEDS)
Life Slovenija - Primeri dobrih praks LIFE projektov v Sloveniji (LIFE LYNX)
BFestival: Moč znanosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti - Novice
Zakaj ohranjati biotsko pestrost? - Kmetovati z naravo
Strunjanski klif | Avtor: 123rf
Evropski dan parkov je je leta 1999 uvedla Evropska zveza parkov, da bi poudarila pomen zavarovanih območij pri ohranjanju narave, kulturne krajine in kakovosti življenja.
Letošnji Evropski dan parkov poteka pod sloganom »Povezani z naravo« (angleško Connected by Nature). Tema poudarja pomen ekoloških povezav – med habitati, vrstami in ljudmi. Zdravi ekosistemi ne obstajajo v izolaciji, temveč kot prepleteni sistemi, v katerih povezave omogočajo gibanje vrst, prilagajanje in odpornost na spremembe. Zavarovana območja zato niso izolirani otoki, temveč del širših, povezanih krajinskih celot.
Ob letošnjem dnevu se znova odpira vprašanje, kako lahko skupaj – upravljavci zavarovanih območij, lokalne skupnosti, odločevalci in obiskovalci – soustvarjamo prostor, ki podpira naravo in kakovostno življenje ljudi.Slovenija ima bogato mrežo zavarovanih območij, ki pokrivajo približno 14 % površine države. Med njimi so en narodni park, štirje regijski parki in 47 krajinskih parkov ter številna ožja zavarovana območja. Gre za ključna območja biotske raznovrstnosti ter pomembne prostore za izobraževanje, raziskovanje in trajnostni razvoj.
V Sloveniji so zavarovana območja povezana v Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki bo tudi letos obeležitev Evropskega dneva parkov nadgradila s Tednom naravnih parkov Slovenije. Med sredino maja in začetkom junija 2026 bodo parki po vsej državi pripravili številne dogodke, večinoma brezplačne, ki obiskovalcem približujejo naravo in pomen njenega varstva.
Naravni parki so prostori doživljanja narave, pa tudi stičišča znanja, sodelovanja in povezovanja. S številnimi dejavnostmi – vodenimi ogledi, delavnicami, naravoslovnimi dnevi in dogodki – spodbujajo razumevanje narave ter odgovoren odnos do okolja.
Ob letošnji obeležitvi bodo upravljavci zavarovanih območij pripravili pester program po vsej Sloveniji:
Krajinski park Debeli rtič
Park Škocjanske jame
Notranjski regijski park
Kozjanski park
Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB)
Krajinski park Pivška presihajoča jezera
Krajinski park Strunjan
Krajinski park Goričko
Krajinski park Radensko polje
Krajinski park Lahinja
Triglavski narodni park
Krajinski park Sečoveljske soline
Naravni rezervat Škocjanski zatok
Krajinski park Kolpa
Evropski dan parkov nas tudi letos vabi, da stopimo v naravo, jo začutimo in bolje razumemo njeno povezanost – ter svojo vlogo pri njenem ohranjanju.
MNVP 12. junija v Kongresnem centru Brdo pripravlja osrednji dogodek posvečen naravi in povezovanju naravovarstvene skupnosti, z namenom boljšega doseganja ciljev ohranjanja narave.
Letos bo Dan narave v obliki naravovarstvenega foruma predstavljal domače akterje in projekte. Na okrogli mizi bomo spregovorili o zglednih primerih izboljšanja stanja narave na terenu, v nadaljevanju pa s pomočjo delavnic oblikovali predloge za prihodnje naravovarstvene ukrepe. Osredotočili se bomo na tri tematske sklope: obnova narave in Natura 2000, sobivanje človeka in narave ter vključevanje javnosti v ohranjanje narave. S predavanjem Učenje za skupno prihodnost: vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj filozofa prof. dr. Tomaža Grušovnika, dekana Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, bomo zaključili strokovni del dogodka. Sledila bo slavnostna podelitev Nagrade Rada Smerduja.
https://www.gov.si/novice/2026-05-15-v-maju-namenimo-pozornost-naravi-njenemu-ohranjanju-in-obnovi