Ministrica Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU poudarila, da mora EU ostati vidna in aktivna v regiji Zahodni Balkan, širitev pa visoko na politični agendi. Izrazila je zaskrbljenost nad napetostmi na Bližnjem vzhodu ter potrdila slovensko stališče do nadaljnjega pritiska EU in drugih na Rusijo, saj ni nobenih znakov, da bi bila Rusija pripravljena končati agresijo na Ukrajino.
Govorili so tudi o več kot štiri leta trajajoči ruski agresiji na Ukrajino. Slovenija še naprej podpira vsa diplomatska prizadevanja za pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in bo temeljil na Ustanovni listini OZN in mednarodnem pravu. "Upamo na čimprejšnje nadaljevanje mirovnih pogajanj, a zaenkrat ni pozitivnih znakov," je dejala Fajon in s hkrati zavzela za okrepitev vloge EU v pogajanjih. Pozdravila je širitev mandata civilne misije EUAM Ukrajina tudi na področje boja proti hibridnim grožnjam in pomoč pri reintegraciji veteranov ter dejala, da se nadeja evropske enotnosti pri nekaterih nadaljnjih odločitvah, vezanih na nadaljevanje pristopnega procesa Ukrajine k EU in podpore v okviru Evropskega mirovnega instrumenta.
V razpravi o razmerah na Bližnjem vzhodu je še enkrat obsodila zadnje napade Irana na energetsko infrastrukturo držav v Zalivu in dejala, da z zaskrbljenostjo spremlja naraščajočo širjenje konflikta v regiji. Pozvala je k spoštovanju premirja in nadaljevanju pogajanj za dosego celovite rešitve. "Slovenija poudarja potrebo po doslednem spoštovanju mednarodnega prava na področju svobodne plovbe in pomorske varnosti v Hormuški ožini, zlasti kar zadeva tranzitni prehod skozi mednarodno ožino. To načelo velja za vse akterje in v vseh okoliščinah," je dejala med drugim. Ministri so podprli nadaljnjo konretnejše sodelovanja z državami Zaliva, vključno z varnostnimi vidiki.
Ob tem pa je Fajon še izpostavila, da mednarodna skupnost ne sme pozabiti na Gazo in Zahodni breg. Spomnila je, da je Slovenija skupaj z Irsko in Španijo prejšnji mesec pozvala k začasni prekinitvi pridružitvenega sporazuma EU z Izraelom, a žal podpore v EU za tak korak ni. Ministri EU pa so danes v Bruslju dosegli politični dogovor o sprejemu nadaljnjih sankcij proti nasilnim naseljencem in Hamasu. "Ključno je izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN 2803 in nadaljevanje političnih naporov za dosego rešitve dveh držav, ki ostaja edina pot do celovitega, pravičnega in trajnega miru ter varnosti za Izrael in Palestino," je še poudarila Fajon. V okviru te točke je ministrica Fajon ponovno podprla poziv Španije k ukrepanju EU, sprožitvi t.i. evropskega akta o blokiranju, za zaščito delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča, sodnikov in tožilcev zaradi ameriških sankcij, med katerimi je tudi Slovenka Beti Hohler.
Ministri so imeli tudi neformalno razpravo z zunanjo ministrico Kanade Anito Anand ter opravili politični dialog na visoki ravni med EU in Sirijo.
Ob robu zasedanje je potekalo tudi srečanje na visoki ravni Mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so jo soorganizirali EU, Kanada in Ukrajina. Slovenija obsoja nezakonite deportacije in prisilne premestitve ukrajinskih otrok v Rusijo, Belorusijo in na začasno okupirana ozemlja. "Gre za očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic ter za vojni zločin in zločin proti človečnosti, kot izhaja iz nalogov za prijetje Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in ugotovitve Neodvisne mednarodne preiskovalne komisije OZN za Ukrajino," je poudarila Fajon, ki pravi, da je treba narediti vse, da se vrnejo tja, od koder so jih odvzeli: "Rusija mora opustiti to sramotno in nezakonito prakso ter zagotoviti takojšnjo in varno vrnitev ukrajinskih otrok domov. Rusija mora odgovarjati za svoja nezakonita dejanja." Dejala je še, da obžaluje tudi nezakonite posvojitve, militarizacijo in indoktrinacijo ukrajinskih otrok in mladih ter spreminjanje njihove identitete.