Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj se 23. in 24. julija udeležuje neformalnega zasedanja ministrov za okolje in podnebje Evropske unije na Irskem, kjer so v ospredju prihodnost evropske podnebne politike, krožno gospodarstvo, konkurenčnost evropskega gospodarstva ter priprave na prihodnja mednarodna podnebna in okoljska pogajanja.
Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj in irski minister za podnebje, energijo in okolje Darragh O'Brien. | Avtor: Irsko predsedstvo Sveta Evropske unije
Ob robu zasedanja se je ministrica sestala tudi z generalnim direktorjem Generalnega direktorata Evropske komisije za podnebne ukrepe Kurtom Vandenberghejem ter evropsko komisarko za okolje, odpornost na področju voda in konkurenčno krožno gospodarstvo Jessiko Roswall.
V razpravi ministrov o razogljičenju in konkurenčnosti je ministrica poudarila, da mora Evropska unija zeleni prehod graditi na pravičnosti in solidarnosti med državami članicami. Slovenija podpira okrepitev sistema trgovanja z emisijami (EU ETS) kot ključnega instrumenta za financiranje industrijske preobrazbe, vendar mora njegova prenova ohraniti mehanizme solidarnosti za države, ki se soočajo z velikimi razvojnimi in investicijskimi izzivi.
Posebej je opozorila, da predlagana sprememba pravil Sloveniji odvzema dostop do Modernizacijskega sklada in drugih solidarnostnih instrumentov, kar bi državo do leta 2040 prikrajšalo za približno pol milijarde evrov sredstev za zeleni prehod. Po njenih besedah bi bilo to v času velikih vlaganj v elektroenergetsko omrežje, obnovljive vire energije in opuščanje premoga nepravično ter bi oslabilo podporo javnosti evropski podnebni politiki. Slovenija zato predlaga prilagoditev meril za upravičenost do sredstev, ki bi bolje odražala dejanske razvojne potrebe držav članic.
Na ločenem srečanju z generalnim direktorjem Evropske komisije za podnebne ukrepe Kurtom Vandenberghejem je ministrica podrobneje predstavila slovenska stališča do revizije sistema EU ETS ter poudarila, da mora prenovljeni sistem poleg ambicioznih podnebnih ciljev zagotavljati tudi poštene pogoje za vse države članice in omogočiti enakovreden dostop do sredstev za razogljičenje industrije in energetsko preobrazbo.
V razpravi o krožnem gospodarstvu je ministrica poudarila, da krožnost ni več zgolj okoljska politika, temveč pomemben element evropske gospodarske odpornosti, konkurenčnosti in strateške avtonomije. Po njenem mnenju mora prihodnja evropska zakonodaja zajeti celoten življenjski cikel izdelkov – od njihove zasnove do ponovne uporabe in recikliranja – ter spodbujati daljšo življenjsko dobo izdelkov, učinkovitejšo rabo virov in razvoj enotnega evropskega trga sekundarnih surovin. Predstavila je tudi dejavnosti Slovenskega centra za krožno gospodarstvo, ki povezuje gospodarstvo, raziskovalne ustanove in državo pri razvoju krožnih rešitev.
Na delovnem kosilu o globalnem okoljskem voditeljstvu Evropske unije je Slovenija poudarila, da mora EU tudi v spremenjenih geopolitičnih razmerah ohraniti vodilno vlogo v mednarodnih podnebnih in okoljskih pogajanjih. Med ključnimi prednostnimi nalogami je ministrica izpostavila dosledno izvajanje že sprejetih podnebnih zavez, krepitev podpore državam pri njihovem uresničevanju ter tesnejše povezovanje podnebnih in naravovarstvenih politik, pri čemer je posebej poudarila pomen voda kot povezovalnega elementa med obema področjema.
Na prvem dvostranskem srečanju z evropsko komisarko Jessiko Roswall je ministrica predstavila prednostne naloge prenovljenega Ministrstva za okolje in prostor. Sogovornici sta govorili o pripravi nove evropske zakonodaje za krožno gospodarstvo, izvajanju uredbe o obnovi narave, evropski strategiji odpornosti na področju voda ter prihodnjih usmeritvah evropske okoljske politike.
Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi odprtim postopkom ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje proti Sloveniji. Ministrica je komisarko seznanila z aktivnostmi za njihovo čimprejšnjo rešitev, med drugim pri varstvu sredozemskega vranjeka in pri projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Ljubljane. Ob tem je poudarila zavezanost Slovenije spoštovanju evropske zakonodaje, iskanju strokovno utemeljenih rešitev ter nadaljevanju tesnega sodelovanja z Evropsko komisijo.
Po zaključku zasedanja je ministrica poudarila, da Slovenija ostaja zanesljiva in konstruktivna partnerica pri oblikovanju evropskih okoljskih in podnebnih politik. »Zeleni prehod bo uspešen le, če bo hkrati ambiciozen, konkurenčen in pravičen. Evropske podnebne politike morajo državam članicam omogočiti enakovredne pogoje za preobrazbo gospodarstva, saj lahko le tako ohranimo podporo ljudi in dolgoročno konkurenčnost Evropske unije,« je poudarila ministrica mag. Polona Rifelj.