Zasedanje Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport

V uvodnem delu so ministri, pristojni za področje mladine sprejeli Resolucijo o rezultatih 11. cikla dialoga EU z mladimi ter Resolucijo o reviziji delovnega načrta Strategije EU za mlade za obdobje 2025–2027. Predsedstvo je poudarilo nujnost prenosa priporočil mladih v konkretne ukrepe, s čimer bi okrepili njihovo zaupanje v evropske institucije. Evropska komisija je izpostavila potrebo bolj sistematični krepitvi sistema odgovornosti, širšem vključevanju mladih v procese odločanja na vseh političnih področjih ter zagotavljanju stabilnega in predvidljivega financiranja, ob hkratnem učinkovitejšem izkoriščanju tudi drugih evropskih finančnih mehanizmov v korist mladih.

Politična razprava je bila osredotočena na koncept mladim prijaznega oblikovanja nacionalnih in EU politik ter pripravo prihodnje strategije EU za mlade, pri čemer so DČ poudarile potrebo po sistematičnem vključevanju mladinske perspektive v različna področja politik.

V popoldanskem delu zasedanja so ministri pristojni za področje izobraževanja potrdili delni splošni pristop do prihodnjega programa Erasmus+ 2028-2034, nato pa še soglasno sprejeli Sklepe Sveta o učiteljih v dobi umetne inteligence. Izvršna podpredsednica Evropske komisije je izpostavila osrednjo vlogo učiteljev ter podala jasno sporočilo, da umetna inteligenca predstavlja izziv, a tudi priložnost na temelju pristopa, osredotočenega na človeka.

Osrednja ministrska razprava je bila namenjena povezavi temeljnih spretnosti in evropskega izobraževalnega prostora.

Državna sekretarka Janja Zupančič je v imenu Republike Slovenije poudarila, da mednarodne raziskave kažejo na zaskrbljujoč upad temeljnih spretnosti po Evropi, zato je potreben usklajen in v prihodnost usmerjen odziv tudi na ravni EU. Izpostavila je štiri ključne usmeritve: zgodnje vlaganje v kakovostno in vključujočo predšolsko vzgojo, umeščanje učenja v varna in spodbudna okolja z ustrezno podporo učencem, krepitev učiteljskega poklica z boljšimi pogoji in strokovno avtonomijo ter zagotavljanje vseživljenjske fleksibilnosti izobraževalnih sistemov v času tehnoloških sprememb in razvoja umetne inteligence.