Številni ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih v Sloveniji izvajamo s podporo evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, so že uspešno izvedeni oziroma bodo zaključeni do konca avgusta 2026. Med njimi sta tudi ukrepa za trajnostno prenovo stavb, ki prispevata k energetsko učinkovitejšim stavbam.
V Sloveniji stavbe predstavljajo okoli 40 odstotkov porabe vse energije in 30 odstotkov emisij ogljikovega dioksida. 70 odstotkov vseh stavb, ki so bile pri nas zgrajene pred letom 1990, je energetsko manj učinkovitih. Predvidoma 90 odstotkov teh stavb bo leta 2050 še vedno v uporabi, zato je njihova trajnostna prenova zelo pomembna.
Slovenija si je zadala, da bo do leta 2030 porabo končne energije v stavbah zmanjšala za 20 odstotkov, emisije toplogrednih plinov iz stavb pa za vsaj 70 odstotkov v primerjavi z letom 2005. V zasledovanju teh podnebnih ciljev država izvaja naložbe, tudi s pomočjo evropskih sredstev.
V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je Slovenija izpeljala reformni ukrep, ki omejuje rabo fosilnih goriv v novih stavbah, izvaja pa tudi naložbo za trajnostno prenovo stavb. Cilj ukrepov je spodbuditi temeljito prenovo stavb s poudarkom na nacionalnem stavbnem fondu, da se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe energije v primerjavi z izhodiščnim stanjem.
Za izvedbo reforme in naložbe so pristojni Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Državni zbor Republike Slovenije je 23. julija 2021 sprejel Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), s katerim je bila sprejeta tudi predhodna določba glede omejevanja uporabe posameznih energentov za ogrevanje. Določba je v veljavi od 1. januarja 2023 in se s sprejetjem novega ZSROVE-1 ni spreminjala.
Cilj reforme v okvirju NOO je bila prepoved načrtovanja in vgradnje kotlov na kurilno olje, mazut in premog za ogrevanje novih stavb, kot je predvideno v Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050. Ta cilj je Slovenija uveljavljala v okviru tretjega zahtevka za plačilo, ki ga je Evropska komisija (EK) v celoti izplačala oktobra 2024.
Cilj naložbe je povečati energetsko učinkovitost stavb s trajnostno prenovo in nadgradnjo tehničnih stavbnih sistemov.
Za izvedbo naložbe je predvidenih 86,65 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, od tega 64,15 milijona nepovratnih sredstev in 22,5 milijona evrov posojil.
Zaključenih je vseh 30 projektov nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov*. Med drugim so bili vgrajeni ali sanirani prezračevalni sistemi v 21 osnovnih šolah in njihovih podružnicah. Skupna površina nagrajenih površin znaša okoli 55.000 m2, s čimer je bil prvotno zastavljeni cilj presežen za 17.000 m2.
Angažiranih je 24 projektov za energetsko in trajnostno prenovo stavb velikega upravnega in družbenega pomena. Pet projektov je v celoti zaključenih**, ostali projekti morajo biti zaključeni do konca junija 2026. Cilj je energetsko prenoviti okoli 80.000 m2 površin.
Tri mejnike naložbe, povezane z javnimi razpisi za izbor projektov, je Slovenija uveljavljala s tretjim zahtevkom za plačilo, ki ga je EK v celoti izplačala oktobra 2024. V okviru šestega zahtevka za plačilo, ki je v obravnavi v Bruslju od konca marca 2026, pa uveljavlja cilj, povezan s projekti nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov. Preostali trije cilji bodo predvidoma del zadnjega zahtevka za plačilo, ki ga bo Slovenija poslala EK.
*Vsi izvedeni projekti za nadgradnjo tehničnih stavbnih sistemov (vgrajeni ali sanirani prezračevalni sistemi):
** V celoti zaključeni projekti energetske sanacije stavb: