
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<tiskova_zprava>
    <titulek>
        1. julij je skrajni rok za izplačilo regresa za letni dopust
    </titulek>
    <datum>
        1.7.2026
    </datum>
    <autor>
          | gov.si
    </autor>
    <perex>
        Znesek regresa mora biti najmanj v višini minimalne plače, kar pomeni, da mora delodajalec v letu 2026 delavcem izplačati najmanj 1.481,88 evrov regresa.
    </perex>
    <text>
        




Izplačilo regresa za letni dopust je tako zakonska obveznost delodajalca, hkrati pa je tudi ključen dejavnik pri zagotavljanju počitka in obnavljanja psihofizičnih sposobnosti delavcev.

Delodajalec je sicer po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do celotnega letnega dopusta. Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa. Pravico do regresa za letni dopust imajo tudi delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar se ta sorazmerno prilagodi delovnemu času, določenem v pogodbi o zaposlitvi.

Regres za letni dopust lahko delodajalec izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Takšna izjema velja, če delodajalca pesti nelikvidnost, vendar še to le, če delodajalcu to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Inšpektorat za delo izplačilu regresa za letni dopust (in tudi na splošno izplačilu plače in drugih prejemkov) že vrsto let namenja ključno pozornost v svojih nadzorih. Tudi v letu 2026 bomo po 1. juliju izvajali usmerjeno akcijo nadzora glede izplačevanja regresa, pri čemer bo nadzor prednostno usmerjen k tistim, ki so v preteklosti že kršili določbe predpisov glede plačila za delo in zaposlujejo večje število delavcev.

Pri tem bomo ponovno sodelovali tudi s Finančno upravo (FURS). Ocenjujemo, da je sodelovanje s FURS v zvezi z delodajalci, ki za posamezne delavce niso oddali REK obrazca za izplačilo regresa, primer dobrega in učinkovitega sodelovanja dveh nadzornih organov. Ugotavljamo tudi, da z uvedbo inšpekcijskih postopkov zavezanci regres v nadaljevanju dejansko izplačajo, v nasprotnem primeru ga verjetno nekateri delavci ne bi prejeli.

Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov. Manjšim delodajalcem – ki zaposlujejo deset ali manj delavcev (to so lahko pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost) – pa se lahko izreče kazen v višini od 1500 do 8000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem organu ali lokalni skupnosti pa grozi kazen v višini od 450 do 2000 evrov.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko za delodajalca pomeni tudi negativne posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Na primer, lahko zaradi tega dobi prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, je omejen pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ter ima omejitve pri ustanavljanju družb. Tudi zato je pomembno, da delodajalci dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti glede izplačila regresa za letni dopust, in s tem zagotavljajo spoštovanje pravic delavcev ter izboljšujejo delovne pogoje v podjetjih.





https://www.gov.si/novice/2026-07-01-1-julij-je-skrajni-rok-za-izplacilo-regresa-za-letni-dopust


    </text>
</tiskova_zprava>
