10. redna seja Vlade Republike Slovenije

To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video

Vlada je določila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Pri pripravi rebalansa smo upoštevali časovno omejitev črpanja sredstev Sklada za okrevanje in odpornost, spremembe delovne zakonodaje ter dodatne obveznosti glede obrambnih izdatkov, v skladu s sprejetimi zavezami države. V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026. Vlada s tem dokazuje svojo zavezanost k učinkovitemu in racionalnemu upravljanju javnih financ. V ospredju prilagoditev je zagotovitev celotnega obsega pravic porabe za ukrepe iz Načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta, v lani sprejetih proračunih za leti 2026 in 2027 pa je bilo predvideno, da se bo del teh sredstev črpal še v letu 2027. Sredstva za proračunski sklad Načrta za okrevanje in odpornost se tako glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov. V lani sprejetem proračunu za leto 2026 so bila prenizko načrtovana tudi sredstva za obrambne izdatke. V predlogu rebalansa se le-ta zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze NATO. Dodatna proračunska sredstva so namenjena tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini – v teh primerih gre za zakonske obveznosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026.

Vlada se je seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2026, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Letos bo gospodarska rast (3,8 %) precej višja kot lani (1,5 %) in znatno nad Umarjevimi pomladanskimi pričakovanji (2 %). Široko osnovana gospodarska rast kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju. Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij pred zaključkom velikih investicijskih projektov, pa so enkratne narave. V prihodnjih dveh letih bo gospodarska rast zaradi postopnega izostajanja učinkov enkratnih dejavnikov zmernejša (2,5 % leta 2027 in 2,3 % leta 2028). Inflacija bo letos v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved (2,6 %), zlasti zaradi višjih cen energentov in storitev. V prihodnjih dveh letih se bo ob odsotnosti novih zunanjih šokov inflacija postopno umirjala. Uresničitev Jesenske napovedi spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, povezana z nadaljnjim potekom vojne na Bližnjem vzhodu in razmerami na svetovnih energetskih trgih. Nekatera tveganja izvirajo tudi iz domačega gospodarskega okolja, zlasti izrazitejše pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in konkurenčnost podjetij. Možna pa je tudi višja gospodarska rast ob umiritvi geopolitičnih razmer in uspešni izvedbi razvojnih ukrepov.

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku. Interventni zakon prinaša vrsto začasnih ukrepov za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (DO), manj administrativnih obremenitev ter večjo prožnost pri zagotavljanju storitev uporabnikom. Ukrepi odgovarjajo na izkušnje iz začetnega obdobja izvajanja sistema in bodo praviloma veljali do 31. decembra 2027. V ospredju ostaja uporabnik: njegove dejanske potrebe, kontinuiteta oskrbe, pravna varnost, dostopnost storitev in socialna varnost. Predlagane spremembe ne posegajo v temeljni obseg priznanih pravic do dolgotrajne oskrbe. Gre predvsem za prehodne in interventne rešitve, ki bodo omogočile, da se sistem v obdobju do konca leta 2027 učinkoviteje vzpostavi in stabilizira. Predlog zagotavlja tudi nadaljevanje e-oskrbe za uporabnike, ki jo že prejemajo v okviru dosedanjega sistema, do vzpostavitve pogojev za prehod na ureditev po Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Predlagani interventni ukrepi tako predstavljajo prilagoditev sistema izkušnjam iz prakse: manj nepotrebnih postopkov, večja odzivnost, učinkovitejša uporaba kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti ter predvsem večja varnost in kontinuiteta za uporabnike dolgotrajne oskrbe.