V petek, 3. julija 2026, se je Podnebni svet sestal na 22. redni seji. V ospredju razprave so bila stališča glede strateških usmeritev slovenskega elektroenergetskega sistema ter priprave strokovnih mnenj o poročilih o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Člani so razpravljali tudi o pojavnosti vročinskih valov in nevarnosti vse pogostejših vremenskih ekstremov.
V okviru razprave o blaženju podnebnih sprememb je bila izpostavljena potreba po celoviti obravnavi časovnice za izstop iz premoga, usklajenosti strateških dokumentov ter razogljičenju sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini najkasneje do leta 2030 v skladu z Zakonom o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije. Poleg tega je svet kritično razpravljal o možnosti, da bi TEŠ strateško ohranili kot hladno rezervo.
Člani so se seznanili tudi s stanjem razvoja novih modelov elektroenergetskega sistema, ki bodo morali omogočati vrednotenje različnih scenarijev razvoja slovenskega energetskega sistema z vidika stroškovne učinkovitosti, zanesljivosti oskrbe in doseganja podnebnih ciljev. Sklenili so, da bodo na prihodnjo sejo povabili strokovnjake, ki pripravljajo analitične modele, da bodo podrobneje predstavili tehnične in sistemske podlage za nov Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).
Na področju prilagajanja podnebnim spremembam je Podnebni svet na seji načrtoval prihodnje obravnave sektorskih ocen podnebnih tveganj ter pripravo strokovnega stališča na prihajajoče poročilo o prilagajanju podnebnim spremembam, ki ga Direktorat za okolje, naravo in podnebje v skladu s Podnebnim zakonom pripravlja vsaki dve leti.
Podnebni svet je opozoril, da bodo zaradi podnebnih sprememb vročinski valovi postali pogostejši in intenzivnejši. Predsednik Podnebnega sveta dr. Žiga Zaplotnik je poudaril: "Podnebne spremembe se že kažejo v premiku letnih časov. Poletne temperature danes nastopijo dva tedna prej kot v sredini prejšnjega stoletja in vztrajajo dva tedna dlje v jesen. Trenutno podnebje v sredini julija tudi v Sloveniji že omogoča temperature celo do 43 stopinj Celzija, kar vidimo v naboru možnih rešitev ansambelskih vremenskih napovedi."
Da vročinski valovi niso le skrajni meteorološki pojav, ampak imajo zelo resne posledice, je ob tem povedal namestnik predsednika Podnebnega sveta dr. Jonas Sonnenschein: "Pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi so tiste posledice podnebnih sprememb, ki imajo najhujše posledice za zdravje, gospodarstvo in naravo. Konkretno to pomeni več deset tisoč dodatnih smrti v Evropi letno, bolnišnice, ki se hkrati spopadajo z večjim številom bolnikov in slabo ohlajenimi prostori, poškodbe vitalne prometne infrastrukture (asfalt, upognjene železniške tirnice), višje cene električne energije zaradi slabih hidroloških razmer, nižjo produktivnost delavcev (zlasti tistih, ki delajo na prostem), obsežne izgube pridelka v kmetijstvu, lokalno pomanjkanje vode, cvetenje strupenih alg ter gozdne požare."