Ob svetovnem dnevu ozaveščanja o dostopnosti (Global Accessibility Awareness Day), ki ga letos obeležujemo 21. maja 2026, je Inšpektorat Republike Slovenije za informacijsko družbo včeraj, 12. maja 2025 na Brdu pri Kranju organiziral konferenco Digitalna dostopnost v vsakdanjem življenju, namenjeno ozaveščanju o pomenu dostopnih digitalnih storitev za vse uporabnike.
Dogodek je bil namenjen zavezancem po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), njihovim podizvajalcem, upravljavcem spletišč in mobilnih aplikacij ter vsem, ki želijo prispevati k bolj vključujoči digitalni družbi.
Uvodni nagovor je imela državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić, ki je poudarila: »Digitalna dostopnost ni zgolj tehnično vprašanje, temveč vprašanje enakih možnosti, vključevanja in dostojanstva vseh ljudi. Digitalna preobrazba je lahko uspešna le, če v njej lahko sodelujejo vsi uporabniki, ne glede na starost ali obliko oviranosti. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo opažamo, da se v Sloveniji ozaveščenost o pomenu dostopnih digitalnih storitev izboljšuje, vendar nas hiter razvoj tehnologij hkrati zavezuje, da dostopnost vključujemo že v sam razvoj storitev in rešitev. Pri tem je ključno sodelovanje z invalidskimi organizacijami in uporabniki, saj lahko le skupaj gradimo vključujočo digitalno družbo, ki nikogar ne pušča ob strani.«
Glavni inšpektor Inšpektorata za informacijsko družbo, Dragan Petrović je ob tem izpostavil, da je konferenca skozi različne poglede in izkušnje spomnila, da digitalna dostopnost ni več vprašanje prihodnosti, ampak del našega vsakdana.
Slišali smo, da zakonodaja in standardi postavljajo vedno jasnejše zahteve, hkrati pa tudi, da tehnologija sama po sebi še ne pomeni dostopnosti. Ključni ostajajo premišljeno načrtovanje, vključevanje uporabnikov in odgovornost vseh, ki digitalne storitve ustvarjajo.
Velik poudarek današnjega dne je bil namenjen tudi novim tehnologijam, umetni inteligenci, samodejnemu podnaslavljanju in rešitvam, ki lahko pomembno izboljšajo samostojnost in vključevanje ljudi z različnimi oblikami oviranosti. Ob tem pa smo skozi osebne izkušnje slišali tudi, da dostopnost ni nekaj, kar nastane samo z dobrim pravilnikom, ampak predvsem z razumevanjem resničnih potreb uporabnikov.
Videli smo tudi konkretne primere dobrih praks in rešitev, ki dokazujejo, da lahko dostopnost in kakovostna uporabniška izkušnja hodita z roko v roki, če o dostopnosti razmišljamo že od samega začetka razvoja vsebin in storitev.
Današnja konferenca je zato prinesla zelo jasno sporočilo. Dostopnost ni dodatek. Je temelj vključujoče digitalne družbe.
Digitalne storitve danes predstavljajo nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Dostop do informacij, javnih storitev, izobraževanja, zaposlovanja in družbenega vključevanja je vse bolj odvisen od kakovosti in dostopnosti digitalnega okolja. V Sloveniji živi med 160.000 in 170.000 invalidnih oseb, za katere digitalna dostopnost pomeni pomemben pogoj za enakopravno sodelovanje v družbi.
Kljub napredku na področju dostopnosti se uporabniki še vedno srečujejo s številnimi ovirami pri uporabi spletišč, mobilnih aplikacij in drugih digitalnih storitev. Namen konference je bil spodbuditi širše razumevanje pomena dostopnosti ter predstaviti konkretne rešitve, dobre prakse in zakonodajne obveznosti na tem področju.
Na dogodku so sodelovali strokovnjaki, predstavniki institucij, ustvarjalci digitalnih vsebin ter uporabniki z različnimi oblikami oviranosti, ki so predstavili svoje izkušnje pri uporabi digitalnih storitev v vsakdanjem življenju.
Udeleženci konference so se strinjali, da je zagotavljanje dostopnih digitalnih storitev ključno za gradnjo sodobne, vključujoče in pravične družbe. Konferenca je ponovno poudarila pomen sodelovanja med državnimi institucijami, stroko, gospodarstvom in uporabniki pri oblikovanju digitalnega okolja, ki bo dostopno vsem.