Minister za pravosodje Mihael Zupančič in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Denis Perše sta obiskala Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje ter Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor.
Namen obiskov je bil neposreden vpogled v delo obeh zavodov, razmere, s katerimi se vsakodnevno soočajo zaposleni, ter pogovor o nadaljnjih ukrepih za izboljšanje pogojev dela in bivanja.
Oba zavoda se, tako kot pomemben del slovenskega zaporskega sistema, soočata z več izzivi, med katerimi izstopajo kadrovska podhranjenost, prostorska problematika in vse zahtevnejša struktura zaprtih oseb. Ob obisku je bilo zato posebno pozornosti namenjeno zaposlenim, njihovemu delu ter ukrepom, s katerimi je mogoče zagotoviti varno in učinkovito izvajanje kazenskih sankcij.
Celje: kadrovski izzivi in potrebe po povečanju kapacitet
Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje deluje v zgodovinsko pomembni stavbi nekdanjega minoritskega samostana, znani kot Stari pisker. Zavod ima kapaciteto 97 oseb.
Med ključnimi izzivi v Celju je kadrovska podhranjenost. Ta vpliva tako na izvajanje nalog v zavodu kot tudi na spremstva zaprtih oseb zunaj zavoda. Del težav se rešuje s povečanim obsegom obravnav prek videokonferenc ter z vključevanjem upokojencev in pogodbenega dela.
Poseben izziv predstavlja tudi prezasedenost zavoda, ki se odraža v slabših bivalnih pogojih in povečanju števila odškodninskih zahtevkov zaprtih oseb. Hkrati se povečuje delež tujih zaprtih oseb, ki pogosto ne govorijo slovensko ali drugih jezikov, ki jih zaposleni poznajo, kar dodatno otežuje komunikacijo in obravnavo.
V zavodu so zato pomembni tudi načrti za povečanje kapacitet ter prenovo in energetsko prenovo objekta, ob tem pa potekajo tudi aktivnosti za njegovo redno vzdrževanje.
Maribor: več kot 113-odstotna zasedenost
Tudi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor so razmere zahtevne. Matični zavod ima kapaciteto 140 oseb, na dan 25. avgusta 2026 pa je bilo v njem 159 zaprtih oseb, kar pomeni 113,6-odstotno zasedenost.
Kljub zahtevnim razmeram zaposleni veliko pozornosti namenjajo strokovnemu delu in pripravi zaprtih oseb na življenje po prestani kazni. V zadnjem letu se je močno povečalo izvajanje izobraževalnih in prostočasnih aktivnosti.
Pomemben del vsakodnevnega delovanja zavoda je tudi delo zaprtih oseb. Na hišnih delih je bilo v zadnjem letu dnevno zaposlenih povprečno 49 oseb, med njimi tudi priporniki.
Na področju varnosti so razmere trenutno stabilne, vendar zaposlene obremenjuje predvsem povečanje števila pripornikov, veliko odpovedi spremstev, povečano izvajanje avdio-video konferenc s sodišči ter vse več konfliktov med zaprtimi osebami.
Za izboljšanje pogojev so pripravljeni tudi projekti prenove posameznih prostorov, med drugim kuhinje z jedilnico, ambulante z bolniško sobo ter prostorov za pravosodne policiste in policistke.
Obiski zavodov so pomembni, ker omogočajo neposreden pogovor z zaposlenimi in vodstvi ter prepoznavanje rešitev, ki jih je treba nasloviti tako na ravni posameznih zavodov kot celotnega sistema.