Izvajanje ukrepov in projektov Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih podpira Evropska unija s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, je v zaključni fazi. Predstavljamo rezultate ukrepov za krepitev energetske učinkovitosti v gospodarstvu.
Slovenija ima v primerjavi s številnimi državami Evropske unije (EU) razmeroma visok delež energetsko intenzivnih predelovalnih dejavnosti. Leta 2020 je bila energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva približno 37 % višja od povprečja EU.
Ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu Slovenija naslavlja tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), in sicer z izvedbo reforme in naložbe, za kateri sta pristojni Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ) in Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko (MZIE).
S ciljem učinkovitejšega upravljanja je država v okviru reforme pripravila Akcijski načrt upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu do leta 2030, ki določa ukrepe za doseganje večje energetske učinkovitosti, predvsem s pomočjo digitalizacije postopkov na področju energetskih pregledov. Cilj je zmanjšati porabo energije in stroške. To bo prispevalo tudi k povečani zanesljivosti oskrbe z energijo, večji konkurenčnosti gospodarstva in novim delovnim mestom.
Akcijski načrt:
Mejnik, povezan z izvedbo reforme, je Slovenija uveljavljala v okviru izplačanega četrtega zahtevka za plačilo.
Cilj naložbe je podpreti razogljičenje gospodarstva in prispevati k večji energetski učinkovitosti ter konkurenčnosti podjetij.
Za naložbo je predvidenih 16,91 milijona evrov Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem).
MZIE je v okviru naložbe v sodelovanju z Borzenom razpisal nepovratna sredstva za hranilnike električne energije. Cilj je zagotoviti vsaj 56 hranilnikov električne energije za podjetja. Na razpisu so bila sredstva odobrena in izdanih je bilo 231 pozitivnih odločb (s tem je bilo podprtih skoraj 200 podjetij).
Naložba je del ukrepov NOO, ki podpirajo cilje evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti, večjo avtonomijo pri oskrbi z električno energijo za podjetja, zmanjšanje odvisnosti od cenovnih nihanj energije in pospešitev zelenega prehoda.
Mejnik, povezan z izvedbo naložbe, je bil vključen v četrti zahtevek za plačilo, ki je zanj Slovenija že prejela sredstva. Cilj naložbe pa bo del zadnjega (sedmega) zahtevka za plačilo sredstev Mehanizma, ki ga bo Slovenija v Bruselj poslala najkasneje do 30. septembra 2026.