Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je Ministrstvo za okolje in prostor pozval k spremembam prostorske in okoljske zakonodaje, ki bi kmetom omogočile hitrejše in enostavnejše umeščanje kmetijskih objektov v prostor. Predlagane rešitve bi spodbudile razvoj kmetijskih gospodarstev, okrepile konkurenčnost panoge ter prispevale k večji prehranski varnosti Slovenije.
Minister Janez Cigler Kralj je ob tem poudaril: »Če želimo povečati domačo pridelavo hrane in izboljšati pogoje za razvoj kmetij, moramo kmetom omogočiti tudi učinkovitejše investicije. Predolgi in prezapleteni postopki pogosto predstavljajo oviro pri razvoju kmetijskih gospodarstev.«.
Ministrstvo za kmetijstvo ocenjuje, da bi bilo mogoče pomemben napredek doseči z več zakonodajnimi prilagoditvami.
Med ključnimi predlogi je širitev možnosti za pripravo kmetijskih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Med drugim bi razširili nabor objektov, ki jih je mogoče umeščati s tem instrumentom, kot na primer objekte za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in odpravili nekatere omejitve, ki danes otežujejo razvoj kmetijskih gospodarstev.
Dodatno ministrstvo predlaga še razširitev instituta lokacijske preveritve, ki bi omogočila lažje umeščanje večjih kmetijskih objektov, tudi do površine 5.000 kvadratnih metrov.
Ministrstvo predlaga tudi ureditev področja komunalnega prispevka za kmetijske objekte. Sedanja ureditev namreč povzroča velike razlike med občinami, kar postavlja kmetijska gospodarstva v neenak položaj. Zato predlagajo možnost opustitve odmere komunalnega prispevka za kmetijske objekte oziroma vsaj njegovo poenotenje na državni ravni.
Pomemben del pobude predstavljajo tudi predlogi za prilagoditev postopkov presoje vplivov na okolje pri kmetijskih investicijah, zlasti pri objektih za rejo živali. Ministrstvo zagovarja prevetritev in posodobitev vstopnih meril za presojo vplivov na okolje ter predhodne postopke, pri čemer bi se ohranili visoki okoljski standardi, hkrati pa zmanjšale administrativne ovire za razvojne naložbe.
Predlagano je tudi zvišanje dopustnih površin rastlinjakov, ki bi jih bilo mogoče graditi kot enostavne oziroma nezahtevne objekte. Predlog predvideva povečanje največje dovoljene površine enostavnih rastlinjakov s 50 na 150 kvadratnih metrov, nezahtevnih objektov pa s 150 na 500 kvadratnih metrov. S tem bi omogočili širjenje zavarovanih površin za pridelavo hrane in večjo odpornost kmetijske proizvodnje na vremenske vplive.
Cilj je oblikovati rešitve, ki bodo hkrati podpirale razvoj slovenskega kmetijstva, varovale prostor in okolje ter prispevale k dolgoročni prehranski varnosti države.
Minister Janez Cigler Kralj: »Kmetijstvo potrebuje predvidljivo in razvojno naravnano zakonodajno okolje. Le tako bomo lahko zagotovili nove naložbe, večjo samooskrbo ter boljše pogoje za delo in življenje na podeželju.«.