V času od 2. do 7. avgusta 2026 je na sedežu Organizacije združenih narodov (OZN), (angleško: United Nations - UN) v New Yorku potekalo šestnajsto redno letno zasedanje Odbora strokovnjakov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij, ki deluje v okviru Organizacije združenih Narodov (angleško: United Nations Committee of Experts on Global Geospatial Information Management - UN-GGIM).
Poleg osrednjega tridnevnega plenarnega zasedanja je bilo v dveh predhodnih dneh organizirana tudi vrsta spremljevalnih dogodkov in srečanj, povezanih z vsebinskim delom UN GGIM.
Odbor strokovnjakov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij (UN GGIM) predstavlja platformo in forum za usklajevanje in dialog z državami članicami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami na področju globalnega upravljanja geoprostorskih informacij z namenom doseganja dejavnosti, osredotočenih na cilje trajnostnega razvoja in na izvajanje integriranega geoprostorskega informacijskega okvira Združenih narodov (angleško: United Nations Integrated Geospatial Information Framework - UN-IGIF). Gradiva obravnavana na zasedanju ter pregled dokumentov obravnavanih na spremljevalnih dogodkih so dostopna na spletni strani UN GGIM. Med spremljevalnimi dogodki velja izpostaviti rezultate delovne skupine za trajnostno financiranje, ki jo je za pomoč državam članicam OZN, pri premagovanju izzivov povezanih z zagotavljanjem stabilnega financiranja, ustanovila delovna skupina na visoki ravni za Integrirani geoprostorski informacijski okvir (angleško: High-Level Group of the Integrated Geospatial Information Framework - HLG-IGIF). Skupino sestavljajo geoprostorski in finančni strokovnjaki iz držav članic, akademskih krogov in zasebnega sektorja. Dokumenti, ki jih je pripravila delovna skupina, pomenijo pomemben premik v razumevanju vloge prostorskih podatkov v digitalni družbi. Doslej so bile nacionalne strategije usmerjene predvsem v digitalizacijo evidenc, odpiranje podatkov in zagotavljanje interoperabilnost. Novi dokumenti pa na prvo mesto postavljajo vprašanje, kako podatke upravljati tako, da ustvarjajo javno korist, ob hkratnem zagotavljanju zaupanja, kakovosti in odgovorne uporabe. V nedeljo 2.8.2026 še pred samim začetkom zasedanja je bil sklican tudi sestanek evropskega izvršilnega odbora UN GGIM Evrope, na katerem je bilo oblikovano usklajeno stališče evropske regije do večine dokumentov obravnavanih na samem zasedanju.
Vsebina letošnjega plenarnega zasedanja se je nanašala na povezovanje in upravljanje prostorskih podatkov, razvoj globalnega geodetskega referenčnega okvira, izvajanje Integriranega geoprostorskega informacijskega okvira ter na uporabo podatkov za trajnostni razvoj in učinkovitejše upravljanje zemljišč.
Zasedanje je bilo tudi priložnost za usklajevanje skupnih smernic, izmenjavo znanja in povezovanje držav pri razvoju zanesljivih, dostopnih in medopravilnih prostorskih informacij. Dokument Data for Public Good in the Digital World (https://www.un.org/globalgeospatial/sites/default/files/2026-07/un-ggim_2026_-_concept_note_un-igif_policy_and_legal_updates.pdf) obravnavan na zasedanju na primer potrjuje smer razvoja, ki smo jo v Sloveniji nakazali že s pobudami za digitalni dvojček, interoperabilnost in uporabo umetne inteligence. V razpravi pa je prevladala ugotovitev, da bo bo uspeh teh pobud odvisen predvsem od kakovosti upravljanja podatkov, medsebojnega povezovanja sistemov in zaupanja uporabnikov vanje.
Zasedanja Odbora UN GGIM se je udeležilo več kot 200 predstavnikov iz 81 držav in predstavniki 60 opazovalcev s področja upravljanja prostorskih informacij in številnih medsebojno povezanih področjih, geoprostorskih znanostih, geomatike, geodezije, geografije, zemljiške administracije, kartografije in daljinskem zaznavanju, hidrografije ter geografskih informacijskih sistemov in znanostih o okolju. Slovenijo je na zasedanju zastopal generalni direktor Geodetske uprave RS, Tomaž Petek, ki je hkrati tudi član izvršilnega odbora evropskega regionalnega združenja UN GGIM Evropa.
Med ostalimi obravnavanimi temami letošnjega plenarnega zasedanja velja izpostaviti še naslednje:
Večino razprav na letošnjem zasedanju je zaznamovalo uvajanja umetne inteligence v prostorsko podatkovno infrastrukturo. Zaznati je bilo ključen premik v razumevanju geoprostorskih podatkov, saj se je večina razpravljavcev strinjala, da geoprostorski podatki že nekaj časa niso več razumljeni zgolj kot tehnična evidenca, temveč gre za strateške javne dobrine, ki omogočajo učinkovito digitalno državo, trajnostni razvoj in odgovorno uporabo umetne inteligence. Podatki sami po sebi seveda niso javno dobro. Javno dobro postanejo šele, kadar jih upravljamo v javnem interesu, kadar so dostopni pod poštenimi pogoji, kadar ustvarjajo družbeno korist, ter kadar njihova uporaba ne povzroča škode. Letošnje zasedanje tako lahko strnemo v sporočilo, da je izjemno pomembna nenehna skrb za kakovost prostorskih podatkov, saj le redno vzdrževani in kakovostni podatki vzbudijo zaupanje uporabnikov in omogočajo ustrezno interoperabilnost. Šele po omogočeni medopravilnosti lahko govorimo o učinkovitih podatkovnih ekosistemih nad katerimi lahko delujejo orodja umetne inteligence, ki omogočajo izdelke in rezultate v javno korist.
Ob zaključku zasedanja je je bilo sprejeto še zaključno poročilo zasedanja, ter izhodiščna agenda za naslednje 17. redno zasedanje UN GGIM, ki bo avgusta 2027. Vsa gradiva in zaključki so dostopni na spletni strani UN GGIM.