Izvajanje ukrepov in projektov Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih podpira Evropska unija s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, je v zaključni fazi. Predstavljamo rezultate ukrepov za zagotavljanje boljšega dostopa do visokozmogljivih širokopasovnih omrežij za gospodinjstva na območjih belih lis.
Po podatkih Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Nacionalno poročilo o odprtem internetu 2026) se pokritost gospodinjstev s fiksnimi širokopasovnimi omrežji naslednje generacije na ravni celotne države povečuje. V letu 2025 je dosegla 94,1 odstotka, medtem ko je na podeželskih območjih znašala 80,7 odstotka, kar je 5,2 odstotne točke več v primerjavi s predhodnim letom.
Razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih je zaradi razpršene in redke poseljenosti otežen. Zato država gradnjo ustrezne infrastrukture na belih lisah – območjih, kjer prebivalci še nimajo dostopa do dovolj hitrega interneta in kjer ni tržnega interesa, izvaja z javnimi sredstvi – tudi iz evropskih skladov.
V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je država sredstva za digitalizacijo usmerila tudi v razvoj visokokakovostne širokopasovne infrastrukture, s čemer želi zagotoviti najširši dostop do digitaliziranih javnih storitev in s tem prispevati k učinkovitosti poslovanja javen uprave.
Za izvedbo reforme in naložbe je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU).
Cilj reformnega ukrepa je izboljšati upravljanje digitalne preobrazbe v javni upravi. S tem namenom je država sprejela Strategijo digitalnih javnih storitev 2030. Njen osrednji namen je zagotoviti uporabnikom prijazne in enostavne digitalne storitve, podatke za boljše storitve in odločanje ter varno in vključujoče digitalno okolje.
V tem okviru je bil ustanovljen tudi Svet za razvoj informatike, ki usmerja razvoj informacijsko-komunikacijskih sistemov v državni upravi ter prispeva k usklajenemu razvoju informacijskih rešitev in učinkoviti rabi javnih sredstev na področju informatike.
Mejnika, povezana z izvedbo reforme, je Slovenija uveljavila v okviru drugega zahtevka za plačilo, ki ga je Evropska komisija v celoti izplačala decembra 2023.
Cilj naložbe je omogočiti vzpostavitev infrastrukture za širokopasovni dostop do visokozmogljivih širokopasovnih omrežij na redko poseljenih in težko dostopnih območjih.
Za te namene je v okviru NOO predvidenih 24,85 milijonov evrov Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem), od tega je država končnim prejemnikom za opravljene projektne aktivnosti izplačala že 19,14 milijona evrov. Preostala sredstva bodo izplačana, ko bo zaključen standardni postopek administrativnih preverjanj vlog za izplačilo sredstev končnim prejemnikom.
MNZJU je prejelo poročila o zaključku del za vseh 32 projektov, ki so se izvajali v okviru dveh javnih razpisov za sofinanciranje gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij:
Z izvedbo projektov bo prvotno zastavljeni cilj – zagotovitev dostopa do hitrega interneta 6.838 gospodinjstvom na območjih belih lis – presežen. Projekti bodo dostop do visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev omogočili več kot 10.000 gospodinjstvom, predvsem na redko poseljenih in težko dostopnih območjih. Zagotovljene so hitrosti najmanj 100 Mb/s v smeri od uporabnika in najmanj 300 Mb/s v smeri proti uporabniku.
Cilj naložbe bo vključen v zadnji (sedmi) zahtevek za plačilo sredstev Mehanizma, ki ga bo Slovenija v Bruselj poslala najkasneje do 30. septembra 2026.