Minister Kajzer na vrhu zveze NATO v Ankari

Ob začetku vrha je minister Kajzer poudaril pomen sprejetih odločitev za prihodnost zavezništva: »Sprejete odločitve ne bodo zgolj odgovor na neposredne izzive, temveč bodo oblikovale evroatlantsko varnostno okolje za prihodnja leta. Kolektivna obramba in skupni vrednostni temelj ostajata jedro Nata, vendar se strateško okolje hitro spreminja. Grožnje so več domenske, hitrejše in kompleksnejše, zato so danes ključni predvsem rezultati – zmogljivosti, obrambno-industrijska pripravljenost in operativna odzivnost. Cilj zavezništva je jasno začrtan: bolj koherentno, bolj sposobno in bolj odporno zavezništvo.« Minister Kajzer je sodeloval na srečanju zunanjih ministrov držav članic Nata s partnerskimi državami Istanbulske pobude za sodelovanje, kjer je razprava potekala o varnostnih razmerah v Zalivu in nadaljnji krepitvi partnerstva med zvezo Nato in državami regije. V razpravi je minister poudaril pomen dialoga in sodelovanja s partnericami z juga, zlasti v luči zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, ki pomembno vplivajo tudi na evroatlantsko varnost. Izrazil je solidarnost z državami Zaliva po iranskem napadu ter pozdravil dogovor med Združenimi državami Amerike in Iranom, dosežen pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, kot pomembno diplomatsko priložnost za večjo stabilnost v regiji. Ob tem je poudaril, da je treba preprečiti, da bi Iran kadarkoli razvil ali pridobil jedrsko orožje. Minister je izpostavil tudi pomen neovirane svobode plovbe skozi Hormuško ožino brez omejitev ali dodatnih dajatev ter poudaril, da Slovenija podpira vsa diplomatska prizadevanja za zagotavljanje varne in odprte pomorske poti, ki je ključnega pomena za regionalno in svetovno stabilnost.

Minister Kajzer je sodeloval tudi na zasedanju Sveta Nato–Ukrajina, na katerem so ministri razpravljali o zagotavljanju predvidljive, dolgoročne in vzdržne finančne ter vojaške podpore Ukrajini.

V razpravi je ponovno potrdil trdno podporo Slovenije Ukrajini in predstavil nove slovenske prispevke. Poudaril je, da se je Slovenija odločila pobudi PURL nameniti dodatnih 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer se bo njen skupni prispevek prek tega mehanizma povečal na 100 milijonov ameriških dolarjev. Ob tem je izpostavil, da bo Slovenija z uradnimi razvojnimi sredstvi sofinancirala gradnjo treh zaklonišč civilne zaščite, s čimer bo prispevala h krepitvi zaščite civilnega prebivalstva in odpornosti Ukrajine.

Ob robu je minister opravil nekaj dvostranskih srečanj s kolegi zunanjimi ministri. Med drugim je opravil dvostranska srečanja z zunanjim ministrom Kraljevine Norveške, s katerim sta izpostavila pomen kolektivne obrambe v okviru Nata 3.0. Dvostranske odnose sta ocenila kot odlične. Govorila sta tudi o vojni v Ukrajini, ki se mora čim prej končati, hkrati pa poudarila, da se je treba že danes pogovarjati o njeni povojni obnovi. Dotaknila sta se tudi razmer na Bližnjem vzhodu ter sodelovanja med članicami EGP in EU. Srečal se je tudi z zunanjim ministrom Slovaške, s katerim sta izrazila zadovoljstvo nad odličnimi odnosi med državama. Pogovarjala sta se o poglabljanju političnega, gospodarskega in varnostnega sodelovanja v Srednji Evropi. Obe državi tesno sodelujeta pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti.

Srečal se je tudi z državno podsekretarko za politične zadeve ZDA Allison Hooker. Govorila sta o nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA, zlasti na področjih gospodarstva, tehnologije in civilne jedrske energije in izmenjala poglede na aktualna zunanjepolitična in varnostna vprašanja v Srednji Evropi.