V Ženevi se je 23. junija 2026 začelo 13. plenarno zasedanje UN-GGIM: Europe, evropskega regionalnega odbora Združenih narodov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij. Slovenijo sta na zasedanju zastopala generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije Tomaž Petek in Matjaž Grilc, vodja projektne enote za vodenje strateških in evropskih projektov.
Včeraj, 23. junija 2026, se je v Palači narodov v Ženevi začelo trinajsto (13.) plenarno zasedanje UN-GGIM: Europe (The Europe Region of the United Nations Committee of Experts on Global Geospatial Information Management), evropskega regionalnega odbora Združenih narodov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij. Zasedanje je namenjeno izmenjavi znanja, pregledu opravljenega dela, razpravi o prihodnjih prednostnih nalogah ter krepitvi sodelovanja evropskih držav na področju geoprostorskih informacij.
Slovenijo sta na zasedanju zastopala generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) Tomaž Petek in Matjaž Grilc, vodja projektne enote za vodenje strateških in evropskih projektov.
Posebej pomembna je bila vloga generalnega direktorja GURS Tomaža Petka, ki je kot član izvršnega odbora UN-GGIM: Europe vodil drugi vsebinski sklop dneva z naslovom Geoprostorske informacije kot podpora pri reševanju globalnih izzivov (»Leveraging Geospatial Information to Tackle Global Challenges«), namenjen uporabi geoprostorskih informacij pri odzivanju na globalne izzive.
Prvi dan zasedanja se je začel z otvoritvijo 13. plenarnega zasedanja UN-GGIM: Europe, pozdravnimi nagovori ter potrditvijo dnevnega reda. Udeležence je uvodoma nagovorila predsedujoča UN-GGIM: Europe Ingrid Vanden Berghe, sledila pa je predstavitev dela regionalnega odbora v preteklem obdobju ter razprava o izvajanju strategije UN-GGIM: Europe.
Prvi vsebinski sklop je bil namenjen izvajanju Strategije UN-GGIM: Europe 2025 do 2030 ter predstavitvi novega delovnega načrta za obdobje 2026 do 2030. Delovni načrt predstavlja povezavo med strateškimi usmeritvami in operativnim izvajanjem dejavnosti evropske geoprostorske skupnosti. Predlagane prednostne naloge temeljijo na treh delovnih skupinah, in sicer na izvajanju Integriranega okvira Združenih narodov za geoprostorske informacije v Evropi, geodetskih referenčnih sistemih v Evropi ter uporabi podatkov kot podpori globalnim agendam.
V nadaljevanju dneva je generalni direktor GURS Tomaž Petek vodil drugi vsebinski sklop, ki je bil namenjen razpravi o tem, kako lahko geoprostorski podatki, storitve in tehnologije prispevajo k reševanju širših globalnih izzivov. Sklop je poudaril ključno vlogo geoprostorskih informacij pri podpori odločanju, pripravi politik in izvajanju konkretnih ukrepov na terenu.
V razpravi je bilo izpostavljeno, da kakovostni, povezani in pravočasni prostorski podatki omogočajo boljše razumevanje dogajanja v prostoru ter podpirajo ukrepanje na področjih, kot so zmanjševanje tveganj nesreč, varovanje okolja, podnebna odpornost, trajnostni razvoj in učinkovitejše upravljanje naravnih virov. Geoprostorske informacije so pri tem pomemben temelj za usklajeno delovanje institucij, boljše načrtovanje in hitrejše odzivanje na spremembe.
V okviru sklopa, ki ga je vodil Tomaž Petek, sta sodelovala tudi predstavnika Organizacije Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč in Programa Združenih narodov za okolje. Predstavitve so pokazale, da geoprostorske tehnologije pomembno prispevajo k spremljanju tveganj, razumevanju okoljskih sprememb ter oblikovanju ukrepov, ki temeljijo na zanesljivih podatkih.
Vodenje takšnega vsebinskega sklopa pomeni pomembno priznanje slovenski geodetski stroki in aktivni vlogi Geodetske uprave v evropskem in mednarodnem prostoru. Slovenija s sodelovanjem v UN-GGIM: Europe prispeva k razvoju skupnih strokovnih usmeritev, krepitvi uporabe geoprostorskih informacij ter prenosu znanja med državami članicami.
Zadnji vsebinski sklop prvega dne je bil namenjen uporabi geoprostorskih podatkov za trajnostne stanovanjske politike in upravljanje zemljišč. Razprava je izhajala iz dejstva, da je dostopnost stanovanj eden ključnih izzivov številnih evropskih držav. Udeleženci so obravnavali, kako lahko geoprostorske informacije, zemljiške evidence, podatki o lastništvu, rabi prostora, dostopnosti storitev in drugi povezani podatki podprejo boljše razumevanje stanovanjskih razmer ter pripravo bolj vključujočih in trajnostnih stanovanjskih politik.
Poudarjeno je bilo, da stanovanjska vprašanja niso povezana le z gradnjo stanovanj, temveč tudi z zemljiško politiko, prostorskim načrtovanjem, varnostjo pravic na nepremičninah, socialno vključenostjo in trajnostnim razvojem mest. Geoprostorski podatki lahko pri tem prispevajo k bolj preglednemu spremljanju razmer, prepoznavanju potreb in oblikovanju ukrepov, ki bolje odgovarjajo na dejanske razmere v prostoru.
Prvi dan 13. plenarnega zasedanja UN-GGIM: Europe je tako poudaril pomen povezovanja geoprostorskih podatkov z razvojnimi, okoljskimi, stanovanjskimi in drugimi javnimi politikami. Za Geodetsko upravo je sodelovanje na takšnih zasedanjih pomembno, saj omogoča neposredno vključevanje v evropske strokovne razprave, izmenjavo dobrih praks ter krepitev prepoznavnosti slovenskega znanja na področju geodezije, prostorskih podatkov, zemljiške administracije in digitalnega upravljanja prostora.
Aktivna vloga Slovenije, posebej vodenje vsebinskega sklopa, ki ga je vodil generalni direktor GURS Tomaž Petek, potrjuje, da slovenska geodetska stroka pomembno prispeva k razvoju evropskega sodelovanja na področju geoprostorskih informacij in k iskanju podatkovno podprtih rešitev za izzive, ki presegajo državne meje.