3. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada se je seznanila s saldom konsolidirane bilance javnega financiranja in državnega proračuna

Vlada se je na današnji seji seznanila z informacijo o saldu konsolidirane bilance javnega financiranja in državnega proračuna za leto 2026.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja zajema bilance vseh štirih blagajn javnega financiranja v celoti: državnega proračuna, zbirne bilance proračunov občin ter bilanci Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V prvih štirih mesecih leta 2026 so skupni prihodki teh štirih blagajn javnega financiranja znašali 10,3 milijarde evrov, kar je za 1,05 milijarde evrov (oz. 11,4 odstotka) več kot v prvih štirih mesecih leta 2025. K rasti prihodkov so v največji meri prispevali davčni prihodki, ki so bili v prvih štirih mesecih leta 2026 v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta višji za 873 milijonov evrov oziroma 10,2 odstotka. Skupni odhodki so v prvih štirih mesecih leta 2026 znašali 10,7 milijarde evrov, kar je za 1,15 milijarde evrov (oz. 12,1 odstotka) več kot v istem obdobju lanskega leta.

Državni proračun pa je v prvih petih mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil približno 7,4 milijarde evrov odhodkov in 6,5 milijarde evrov prihodkov. Več sredstev kot v enakem obdobju lani je bilo namenjenih za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, socialne transferje, investicije, subvencije in stroške dela v javnem sektorju.
Odhodki državnega proračuna so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvih petih mesecih letos višji za 15,6 odstotka in so dosegli 41,6 odstotka odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu.

Prihodki so se zvišali za 11,4 odstotka in so dosegli 41,5 odstotka načrtovanih prihodkov. Proračunski primanjkljaj je tako v prvih petih mesecih letošnjega leta znašal 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Odhodki državnega proračuna januar – maj 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani – po predlagateljih finančnih načrtov

Največja rast odhodkov po ministrstvih:

• rast za 54,5 % Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj oz. za 4,9 mio evrov; največ iz naslova odhodkov za izvajanje evropske kohezijske politike iz Sklada za pravični prehod za SAŠA regijo;
• rast za 41,1 % Ministrstvo za infrastrukturo oz. za 68,2 mio evrov; največ iz naslova odhodkov za izvajanje evropske kohezijske politike za železnice (razvoj železniškega omrežja 21,1 mio evrov več) in vzdrževanje železniške infrastrukture (11,9 mio evrov več);
• rast za 37,5 % Ministrstvo za zdravje oz. za 64,3 mio evrov; največ iz naslova investicij v javne zdravstvene zavode (35,1 mio evrov več), pripravništva zdravstvenih delavcev in specializacij (15,9 mio evrov več), plačila DDV za NOO za digitalno preobrazbo zdravstva (2,4 mio evrov več), za digitalizacijo in sistemsko urejanje v zdravstvu (2,2 mio evrov več) in za preskrbo z zdravili v okviru skupnih javnih naročil ( 2,1 mio evrov več);
• in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport rast za 16,4 mio evrov; glavnina iz naslova odhodkov za izvajanje kohezijske politike za digitalizacijo MSP za 14,5 mio evrov več;
• rast za 27,2 % Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve oz. za 15,4 mio evrov, od tega 13 mio evrov več za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in 1,3 mio evrov več za najemnine in druge pogodbene obveznosti DKP;
• rast za 25 % Ministrstvo za naravne vire in prostor oz. za 17,8 mio evrov več; največ za upravljanje z vodami (9,1 mio evrov več), upravljanje s prostorom 4,6 mio evrov več in za odpravo posledic naravnih nesreč (2,5 mio evrov več);
• rast za 23 % Ministrstvo za finance oz. za 424,5 mio evrov več, od tega 303 mio evrov za izločanje na sklad za NOO, 41,3 mio evrov več za plačila v proračun EU, 34,9 mio evrov več za plačila domačih in tujih obresti, 10,7 mio evrov več transfera v ZPIZ in 3,4 mio evrov več za uravnoteženje razvitosti občin;
• rast za 14,5 % Ministrstvo za obrambo oz. za 69,1 mio evrov več, od tega največ 32 mio evrov več za upravljanje, izobraževanje in oskrbo kadrov SV, 15,7 mio evrov več za pravice po vojni zakonodaji in 9,4 mio evrov več za infrastrukturo in opremljenost SV;
• rast za 12 -12,5 % Ministrstvo za digitalno preobrazbo oz. za 3,8 mio evrov več, od tega glavnina za centralno IT infrastrukturo in telekomunikacijsko tehnologijo;
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oz. za 108 mio evrov več, od tega največ, to je 26,8 mio evrov več za izvajanje zakona o osebni asistenci, 25,5 mio evrov več za denarna nadomestila za brezposelne, 21,7 mio evrov več za družinske prejemke in starševska nadomestila;
• in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje oz. za 112,7 mio evrov več, od tega 51,8 mio evrov več za osnovne šole in 37,3 mio evrov več za srednje šole, 5,7 mio evrov več plačila DDV za NOO za izobraževanje, 4,1 mio evrov več za glasbene šole;
• rast za 10-10,4 % Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije oz. za 32,9 mio evrov več, od tega 28,4 mio evrov več za visoko šolstvo in 2,3 mio evrov več za članstvo v mednarodnih institucijah;
• in Ministrstvo za kulturo oz. za 9,3 mio evrov več, največ za umetnostne programe (3,8 mio evrov več) in za varstvo kulturne dediščine, arhivsko in knjižnično dejavnost (1,7 mio evrov več);
• rast za 7,9 % Ministrstvo za javno upravo oz. za 7,1 mio evrov več, glavnina, to je 4,4 mio evrov za upravne storitve v upravnih enotah;
• rast za 5,5 % Ministrstvo za notranje zadeve oz. za 12,8 mio evrov več, od tega 9,7 mio evrov za javni red in splošno varnost ljudi in premoženja;
• rast za 4,8 % Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo oz. za 13,5 mio evrov več, glavnina za integriran sistem javnega potniškega prometa

Ministrstva, pri katerih beležimo v prvih petih mesecih 2026 nižje odhodke v primerjavi z enakim obdobjem lani, so: Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada sprejela predlog Zakona o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Zakona o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Pakt o migracijah in azilu uvaja celovit pristop k upravljanju migracij, povezuje politike azila, upravljanja meja, vračanja in vključevanja ter krepi solidarnost in odgovornost med državami članicami. Pakt vzpostavlja nove postopke na zunanjih mejah, uravnotežen sistem odgovornosti in solidarnosti med državami članicami ter mehanizme za učinkovito odzivanje v kriznih razmerah. Ključen del pakta je prenovljeni sistem Eurodac, centralizirana biometrična zbirka podatkov EU, v katero se vnašajo biometrični podatki tujcev, ki so na ozemlju držav članic vložili prošnjo za mednarodno zaščito, na ozemlje EU vstopili na nezakonit način, bili odkriti pri nezakonitem prebivanju ali pa izkrcani v okviru operacij iskanja in reševanja na morju.

S sprejetjem zakona Slovenija izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pravnega reda EU, ter zagotavlja nemoteno in skladno izvajanje evropske zakonodaje, hkrati pa prispeva k učinkovitemu delovanju ne samo azilnega sistema, temveč celotnega sistema interoperabilnosti na področju upravljanja meja in vizumov ter policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila in migracij, tako v Republiki Sloveniji kot tudi na ravni EU.

Prenovljeni Eurodac omogoča učinkovitejšo obdelavo in primerjavo vloženih prošenj za mednarodno zaščito z že registriranimi primeri. Hkrati prispeva k spremljanju sekundarnih gibanj tujcev in prosilcev po EU, podpira postopke vračanja ter omogoča prepoznavo posameznikov, ki bi lahko predstavljali grožnjo za notranjo varnost držav članic. Ob tem sistem krepi zaščito ranljivih skupin in omogoča hitrejšo obravnavo oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Predlog ureja obdelavo in hrambo biometričnih in drugih osebnih podatkov, način njihovega posredovanja v sistem Eurodac in obveščanje.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Stališče Slovenije do predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu EU zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke v zvezi z metodo organoleptičnega ocenjevanja deviškega oljčnega olja

Vlada je sprejela stališče, da Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke v zvezi z metodo organoleptičnega ocenjevanja deviškega oljčnega olja.

Republika Slovenija pozdravlja pristop Evropske komisije, da bo ob pojavu novih znanstvenih ali tehničnih informacij, ki bi lahko vplivale na pravni red Unije in bodo predstavljene pred ali med sejami Mednarodnega sveta za oljke, po potrebi pravočasno dopolnila ali prilagodila zadevni predlog. S tem bo Svetu EU omogočeno, da sprejme ustrezno in celovito stališče tudi glede teh sklepov.

Sklepi prispevajo k mednarodni harmonizaciji standarda za oljčno olje in s tem pošteni konkurenci pri trgovanju s proizvodi iz sektorja oljčnega olja. Cilj Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah (2015) je spodbujati usklajenost nacionalne in mednarodne zakonodaje glede fizikalno-kemijskih in organoleptičnih lastnosti oljčnih olj, olj iz oljčnih tropin ter namiznih oljk, z namenom preprečevanja trgovinskih ovir. Sporazum prav tako podpira izvajanje dejavnosti na področju fizikalno-kemijskega in senzoričnega preskušanja, ki prispevajo k boljšemu razumevanju sestave in kakovosti oljčnih proizvodov ter k utrjevanju mednarodnih standardov. Obenem krepi vlogo Mednarodnega sveta za oljke kot osrednjega foruma znanstvene odličnosti na področju oljk in oljčnega olja.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Vlada imenovala novega državnega sekretarja na MDDSZ

Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da se mag. Tomislav Nemec z 19. junijem 2026 imenuje za državnega sekretarja v Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve.

Tomislav Nemec je na Fakulteti za organizacijske vede, Univerze v Mariboru pridobil naziv magister znanosti, mag. managementa kakovosti. Od leta 2016 je direktor javnega zavoda DSO Ljutomer.

Vir: Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve

Vlada imenovala vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo o razrešitvi Erika Pagona s položaja generalnega sekretarja v Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo z 28. junijem 2026.

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Lovra Lončarja za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, in sicer od 29. junija 2026 do imenovanja novega generalnega sekretarja v Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 28. decembra 2026.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Razrešitev generalne sekretarke in imenovanje v. d. generalnega sekretarja v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbi o razrešitvi Barbare Žvokelj s položaja generalne sekretarke v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter o imenovanju Andreja Gregorja Rodeta za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije

Vlada imenovala državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo

Vlada Republike Slovenije je Denisa Zobariča imenovala za državnega sekretarja v Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo z 19. junijem 2026.

Denis Zobarič je univeritetni diplomirani pravnik, ki od leta 2004 opravlja poklic odvetnika. Pred tem pa je bil zaposlen kot pravnik in direktor kadrovsko-pravnega sektorja v Emona Obala Koper, d. d. in v Policiji.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Imenovanje v. d. generalnega sekretarja v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbi o razrešitvi Barbare Žvokelj s položaja generalne sekretarke v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter o imenovanju Andreja Gregorja Rodeta za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije

Vlada razrešila generalno direktorico Direktorata za javno zdravje

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo o razrešitvi Vesne Marinko s položaja generalne direktorice Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Vesna Marinko je bila namreč pred tem imenovana za državno sekretarko v Ministrstvu za zdravje.

Vir: Ministrstvo za zdravje