Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj in državni sekretar Peter Lovšin sta se v Mozirju udeležila javne predstavitve v postopku državnega prostorskega načrtovanja za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Zgornji Savinjski dolini od Mozirja do Ljubnega ob Savinji. Ministrica je poudarila, da je skupen cilj bolj varna Savinjska dolina.
Osnovni cilj predlagane pobude državnega prostorskega načrta (DPN) je zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij Mozirje, Nazarje, Varpolje, Rečica in Ljubno ob Savinji za pojav visokih vod s povratno dobo 100 let, z varnostno višino vsaj 100 cm in upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb.
"V tej fazi govorimo o pobudi – to pomeni, da rešitve še niso dokončne. Namen tega postopka je prav to, da skupaj preverimo strokovne podlage, pridobimo podatke, usmeritve, pripombe in predloge ter poiščemo najboljše izvedljive rešitve," je uvodoma opozorila ministrica Rifelj. "Zavedamo se, da so posegi v prostor vedno občutljivi. Vsak ukrep ima vplive in vsak prostor ima svoje posebnosti. Zato morajo biti končne rešitve rezultat strokovnega dela, sodelovanja lokalnih skupnosti in vseh deležniških skupin ter predvsem razumevanje potreb ljudi, ki tukaj živijo."
Javne predstavitve so se kot pobudniki DPN udeležili pobudniki in pripravljavci DPN iz Ministrstva za okolje in prostor, predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode kot investitorji in naročniki DPN ter predstavniki podjetij, ki so izdelala pobudo. Predmet pobude DPN je načrtovanje celovitih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na približno 21,5 km dolgem odseku reke Savinje in njenih večjih pritokov na območju petih občin: Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Braslovče.
Pobuda je nastala na podlagi Koncepta sistemsko povezanih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju reke Savinje in upošteva tudi ugotovitve analize poplavnega dogodka iz avgusta 2023. Hkrati se želi s pobudo izboljšati varnost drugih naselij ob Savinji in pritokih, zmanjšati ogroženost kmetijskih zemljišč, omogočiti zadrževanje visokih voda ob izrednih dogodkih, ohraniti racionalno rabo prostora in zmanjšati vplive na okolje. Med obravnavanimi rešitvami so območja možnega zadrževanja visokih voda oziroma suhi zadrževalniki na Savinji in nekaterih njenih pritokih, preureditve posameznih odsekov reke Savinje in njenih pritokov, sonaravne ureditve in prilagoditve obstoječih ureditev na potrebno pretočnost ter posamezni lokalni ukrepi, kjer so potrebni za poplavno varnost.
Poplavne varnosti ni mogoče zagotoviti z enim samim objektom ali enim samim posegom. Gradimo jo s kombinacijo ukrepov – z zadrževanjem voda in plavin kjer nastajajo in tam, kjer je to mogoče, z izboljšanjem pretočnosti na ključnih odsekih in s premišljenim urejanjem prostora, ki spoštuje naravne značilnosti reke. "Dolžni smo izkušnjo iz leta 2023 spremeniti v znanje, ukrepe in večjo odpornost za prihodnost. Ne moremo preprečiti vseh ekstremnih vremenskih dogodkov, lahko pa se nanje bolje pripravimo in zmanjšamo njihove posledice," je zaključila ministrica.
Več o pobudi: Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do Ljubnega ob Savinji | GOV.SI
https://www.gov.si/novice/2026-06-18-skupaj-za-bolj-varno-savinjsko-dolino