Evropska komisija je objavila Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2026, ki ocenjuje napredek držav članic pri doseganju digitalnih ciljev do leta 2030. Ugotovitve poročila za Slovenijo se ujemajo z zaključki delavnic z deležniki, ki smo jih na ministrstvu izvedli aprila in maja letos, z namenom pregleda doseganja ciljev in kazalnikov strategije Digitalna Slovenija 2030 (DSI 2030).
Iz poročila o stanju digitalnega desetletja za Slovenijo
Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2026 za Slovenijo izpostavlja področja, na katerih dosegamo dobre rezultate, hkrati pa opozarja na strukturne izzive, ki zavirajo širše koristi digitalne preobrazbe.
Kot naše prednosti so v poročilu izpostavljena področja povezljivosti, strateških tehnologij ter relativno dobra uporaba umetne inteligence med podjetji. Pokritost z optičnim omrežjem je dobra, omrežje 5G pa je hitro napredovalo. V prihodnje je potrebno posebno pozornost nameniti digitalni preobrazbi malih in srednjih podjetij, zlasti pri uvajanju storitev v oblaku in analitike podatkov.
Kot izrazito pozitivno je Evropska komisija v poročilu izpostavila aktivno vlogo Slovenije pri oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope. Slovenija prevzema vodilno vlogo na področju digitalnih tehnologij in aktivno sodeluje v evropskih pobudah na področju polprevodnikov, oblaka, umetne inteligence in kvantnih tehnologij. Področju umetne inteligence je v poročilu namenjena pozornost prek Slovenske tovarne umetne inteligence in Kompetenčnega centra za umetno inteligenco, kvantnim tehnologijam pa z Nacionalno strategijo do leta 2035. Prepoznana so nacionalna vlaganja v krepitev zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in napredne digitalne infrastrukture.
Ključni izzivostajajodigitalne spretnosti. Osnovne digitalne spretnosti našega prebivalstva so še vednozelo šibke, delež IKT-strokovnjakov je pod povprečjem EU, ekosistem zagonskih podjetij pa ostaja nerazvit. Te slabosti ovirajo slovensko konkurenčnost, saj pomanjkanje IKT-strokovnjakov zavira poslovno preobrazbo, ovire pri dostopanju do tveganega kapitala in regulativna zapletenost pa omejujejo razvoj podjetij z visoko dodano vrednostjo.
Delavnice pregleda ciljev in kazalnikov strategije Digitalna Slovenija 2030 potrjujejo ugotovitve Evropske komisije
Ugotovitvam evropskega poročila pritrjujejo tudi izpleni delavnic, ki smo jih v aprilu in maju izvedli v okviru pregleda izvajanja strategije Digitalna Slovenija 2030.
Na šestih delavnicah z več kot 150 udeleženci iz ministrstev, lokalne samouprave, podjetij, akademske sfere, nevladnih organizacij in civilne družbe so se pokazali podobni poudarki: cilji strategije so vsebinsko večinoma ustrezni, a pogosto preveč splošni, nepovezani in težko merljivi. Ključni izziv so osnovne digitalne kompetence, pomanjkanje kadrov z naprednimi digitalnimi kompetencami, omejena finančna sredstva in neustrezna upravljavska podlaga. Udeleženci so poudarili tudi potrebo po večjem vključevanju umetne inteligence, kibernetske varnosti, digitalne suverenosti in načel zaupanja ter dostopnosti.
Skupna ugotovitev
Tako evropsko poročilo kot domače delavnice kažejo, da Slovenija razpolaga z dobrimi osnovami in jasnimi ambicijami. Krepitev osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc ostaja eno ključnih področij, ki zahteva sistematično in prednostno obravnavo.
Napredek bo zahteval stabilno financiranje, okrepljeno upravljanje in merljive kazalnike, ki bodo odražali dejanske učinke digitalizacije za podjetja, posameznike in javni sektor. V ta namen bomo na ministrstvu do konca tega leta pripravili nov Akcijski načrt, ki bo vključeval nabor ukrepov za leti 2027 in 2028.
Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2026 je skupaj z nacionalnimi poročili dostopno na uradni spletni strani Evropske komisije: Digital Decade 2026: Country reports | Shaping Europe’s digital future.